Lagona o le Mu i Vaē: Māfuaʻaga, Faailoga ma Metotia o le Puleaina

O le ā le Lagona o le Mu i Vaē?
O le lagona o le mu i vae, e mafai ona aliali mai i nisi tagata i se tulaga mama, ae i isi e sili atu ona manino ma faatupuina le le mautonu. E masani ona faailoa mai lenei tulaga i le siʻitia o le vevela ma le tiga i le alā vae, ae o nisi taimi e mafai ona sosolo atu i tapuvae ma vae. O le mu ma le tiga e mafai ona faifai pea, pe mafai foi ona faaitiitia pe mou atu i nisi vaitaimi. E le gata i lea, e mafai foi ona iai le lagona o le tingling po o le faalogoina o le vaivai i nei vaega.
O le ā le Fa'ama'i o le Mu i Vaē?
I le faafomaʻi, e taʻua foi o le "Grierson-Gopalan syndrome" le mu i vae, e masani ona lagonaina i le alā vae, ae o nisi taimi e mafai ona oo atu i tapuvae ma vae. O lenei fa'ama'i, e aofia ai le siʻitia o le vevela i vae, le mu, ma nisi taimi o le vaivai ma le tingling. E eseese le malosi o fa'ailoga i tagata taitoatasi, ae i le tele o mataupu e sili atu ona manino i le po ma mafai ona faaleagaina le lelei o le moe.
O le tulaga e tupu ai le sili ona maaleale o vae i so'o se pa'i e taʻua o le "hyperesthesia" ma o se fa'ailoga masani i le fa'ama'i o le mu i vae. O lo'o lisiina i lalo nisi o fa'ailoga masani e mafai ona o fa'atasi ma lenei fa'ama'i:
Le siʻitia o le vevela po o le mu, aemaise lava i le po
Le vaivai ma le tingling i vae po o vae
Le tiga ma'ai, tui po o le tiga e pei o le na'o se naifi
Le lagona o le mamafa po o le tiga le malosi i vae
Le mumu o le pa'u ma le vevela tele
Le maaleale tele i le pa'i
E mafai ona eseese le malosi ma le umi o fa'ailoga i tagata taitoatasi. E mafai ona lagona e se tasi le mu mama ma faifai pea, ae o le isi e mafai ona lagona le tiga i nisi taimi ae sili atu ona malosi.
O le ā e Mafua ai le Lagona o le Mu i Vaē?
O le mafuaaga autu o le mu i vae o le "neuropathy" po o le faaleagaina o neura. E masani ona tupu i tagata e umi ona maua i le maʻi suka po o i latou e le lelei le puleaina o le suka i le toto. O le faaleagaina o neura e mafai ona auina atu faailo sese o le tiga i le faiʻai e ui e leai se manu'a i le aano; o lenei tulaga e mafai ona faailoa mai i le tingling, vaivai ma le mu i vae.
E le gata i lea, o loo iai isi tulaga e mafai ona mafua ai le mu i vae:
Faama'i o le fatuga'o faifai pea
Faaletonu i le lagona ona o le aafia o neura laiti i le pa'u (neuropathy o neura laiti)
Le lava o le vaitamini B12, folate po o le B6
Le soona inu 'ava malosi
Le maualalo o le hormone thyroid (hypothyroidism)
Fa'ama'i pipisi e pei o le Lyme disease
Fa'ama'i fungi e pei o le vae o le tagata ta'aalo
HIV/AIDS
Le fa'aputuina o porotini le masani i neura (amyloid polyneuropathy)
Faiga o le chemotherapy
Le soona maualuga o le vaitamini B6
O nisi o aafiaga o fualaau
Le faalauteleina o alatoto i lima ma vae e pei o le erythromelalgia
Oona i metala mamafa e pei o le ta'ita'i, mercury, arsenic
Fa'ama'i o alatoto (vasculitis)
Faiga le masani a le tino puipui i aano faapitoa (sarcoidosis)
Fa'ama'i o neura e pei o le Guillain-Barre syndrome ma le chronic inflammatory demyelinating polyneuropathy (CIDP)
I nisi tagata, e le mafai ona mautinoa le mafuaaga o le mu i vae e ui i suesuega auiliili.
Aiseā e Sili Ai Ona Malosi le Mu i Vaē i le Po?
O le lagona o le mu i vae e mafai ona sili atu ona malosi i le po. E mafai ona tupu le mu mo se taimi puupuu ona o le vaivai i le aso po o se fa'ama'i mama, ae o le faafitauli e faifai pea ma toe foi mai e mafai ona faailoa mai le faaleagaina o le ala o neura. Ua iloa o le mu i vae i le po e mafai ona faaleagaina le moe ma le lelei o le moe. O nisi o auala faigofie e mafai ona fa'aaoga e faaitiitia ai lenei tulaga e aofia ai:
Tu'u vae i le vai mafanafana (e le mu) mo le 10-15 minute
Fa'amalie ma sii i luga vae
Fa'aaoga fualaau po o le kulimi e faamama ai le tiga i le fautuaga a le foma'i
Faia o le massage mama
Su'esu'ega o le Mafuaaga o le Mu i Vaē
O le malamalama i le mafuaaga o le mu i vae e taua mo le maua o togafitiga sa'o. Ae e le faigofie ona fua le mu po o le tiga i se auala faasaienisi. O auala o lo'o fa'aaoga mo le su'esu'ega e aofia ai:
Tala faafoma'i ma le su'esu'ega faaletino: O le a aoina e lau foma'i faamatalaga auiliili e uiga i lou soifua maloloina, fualaau o lo'o e fa'aaogaina ma fa'ailoga o lo'o e feagai ai. E fa'apea foi ona su'esu'eina le vaega aafia mo le fa'amaonia o le reflex, fa'amaoniga o fa'ama'i po o suiga i le pa'u.
Su'esu'ega o maso ma neura: O le electromyography (EMG) e fua ai le gaoioiga faaeletise o maso ma fesoasoani i le su'esu'eina o faafitauli i maso po o neura. O le su'esu'ega o le saoasaoa o le fe'avea'i o faailo i neura e fua ai le mafai o neura faapitoa e feavea'i ai faailo.
Su'esu'ega i le falemai: O su'esu'ega o le toto e fua ai le suka i le toto, tulaga o vaitamini, galuega o fatuga'o ma le thyroid. Afai e mana'omia, e mafai foi ona su'esu'e le mimi po o le vai o le uaua.
Biopsy o neura: I nisi taimi, pe a faigata ona maua le faamaoniga, e mafai ona ave se vaega laitiiti o le aano o le neura mo le su'esu'ega i lalo o le microscope.
Auala ma Togafitiga mo le Mu i Vaē
I le togafitiga o le mu i vae, o le sini autu o le faailoa ma togafitia le mafuaaga autu. Mo se fa'ata'ita'iga, i le mu i vae ona o le neuropathy o le ma'i suka, o le puleaina o le suka i le toto ma le puipuia o le faaleagaina o neura e taua; ae mo le mu ona o le fungi, o le fa'aaogaina o le kulimi antifungal e taua.
Afai e le mafai ona togafitia le mafuaaga po o le le mafai ona maua le mafuaaga, o le a fa'atatau le togafitiga i le faaleleia o le soifuaga ma le faaitiitia o fa'ailoga. O fautuaga ma filifiliga togafitiga e aofia ai:
Fa'atumuina o vaitamini e le lava (aemaise B12, B6, folate) i lalo o le vaaiga a le foma'i
Aloese mai le soona inu 'ava malosi
Fa'aaogaina o le dialysis pe a mana'omia mo faama'i o le fatuga'o
Fa'aaogaina o le hormone e talafeagai pe a le lava le thyroid
Pulea o le suka i le toto, taumafa, fualaau po o le insulin mo tagata ma'i suka
Fa'aaogaina o le fualaau po o le kulimi e faamama ai le tiga pe a mana'omia
O le fa'ama'i o le mu i vae e le o se tulaga e lamatia ai le ola i le taimi lava lea, ae i le umi e mafai ona faaleagaina ai le soifuaga i aso uma ma le moe. O le fa'atinoina o le su'esu'ega ma le togafitiga e tusa ma le tagata, i le fautuaga a le foma'i ma le siakiina masani, e mafai ona maua ai ni taunuuga lelei.
Fesili e Masani Ona Fesiligia
1. Aiseā e tupu ai le lagona o le mu i le alā vae?
O le lagona o le mu i vae e masani ona tupu ona o le faaleagaina o neura (neuropathy), le lava o vaitamini, ma'i suka, po o le soona inu 'ava malosi. E mafai foi ona mafua mai i fa'ama'i fungi, nisi o fa'ama'i metabolic po o le aafiaga o nisi fualaau.
2. E mafai ona mou atu le mu i vae e aunoa ma se togafitiga?
E mafai ona fa'aitiitia i nisi tulaga e faalagolago i le mafuaaga; peitai, afai e mafua mai i le faaleagaina o neura po o se faama'i faasao, e mafai ona tumau. Mo le mu umi ma le malosi, e tatau ona vaai i le foma'i.
3. O ā mea e mafai ona fai i le fale mo le mu i vae?
Mo tulaga mama, e mafai ona fa'amalie vae, aloese mai le vevela tele, fa'amalie i le susu, tu'u i le vai mafanafana, ma filifili seevae talafeagai. Afai e manino fa'ailoga, aua le togafitia e aunoa ma le fautuaga a le foma'i.
4. Aiseā e sili ai ona lagona le mu i vae i le po?
O le sili atu ona maaleale o neura i le po, suiga i le tafe o le toto, ma le faaitiitia o le faalogo i isi mea i le ao e mafua ai ona sili atu ona lagona le mu i le po.
5. O ā fa'ama'i e mafai ona faailoa mai e le mu i vae?
O le neuropathy o le ma'i suka, le lava o vaitamini, faaletonu o le thyroid, faama'i o le fatuga'o, fa'ama'i fungi, nisi o fa'ama'i neurological ma autoimmune e mafai ona mafua ai le mu i vae.
6. I le ā tulaga e tatau ona ou vaai i le foma'i?
Afai e fa'atasi le mu i vae ma le tiga malosi, leiloa o le malosi, vaivai tumau, faigata ona savali, fa'ailoga e vave ona tupu, manu'a i le pa'u po o fa'amaoniga o fa'ama'i, e tatau ona vave su'esu'e faafoma'i.
7. O ā su'esu'ega e faia mo le mu i vae?
A mae'a ona aoina e le foma'i lau tala faafoma'i, e mafai ona fuafua su'esu'ega o le toto, su'esu'ega o le galuega o neura ma maso, ma pe a mana'omia, biopsy o le pa'u po o neura.
8. E aoga le fa'aopoopoina o vaitamini mo le mu i vae?
E aoga le fa'aopoopoina o vaitamini i le fautuaga a le foma'i pe afai e faamaonia le le lava o vaitamini.
9. E iai ni aafiaga tumau o le mu o vae?
A i le lē maua vave ma togafitia le fa'afitauli i lalo, fa'ata'ita'iga o le neuropati fa'ama'i suka, e mafai ona tupu ai le fa'aleagaina tumau o neura.
10. E mafai ona tupu le mu o vae i tamaiti?
E seasea tupu, ae o nisi fa'afitauli o le metabolismu po'o le neura e mafai ona mafua ai le mu o vae i tamaiti. I lenei tulaga, e tatau ona iloiloina e le foma'i o tamaiti.
11. E mu le vae atoa po'o nisi vaega fa'apitoa?
E mafai ona a'afia le alofivae atoa, po'o le sosolo atu i tapuvae ma vae. O le nofoaga ma le sosolo o fa'ailoga e mafai ona fesoasoani i le su'esu'ega o le mafua'aga.
12. O a isi totoga e mafai ona tupu ai se lagona fa'apena?
E mafai ona tupu le mu po'o le tingling i lima ma vae pito i lalo, ma i nisi tulaga i lima foi. O nei fa'ailoga e mafai ona fa'ailoa mai ai le a'afia lautele o neura po'o se ma'i fa'avaitaimi o le tino.
Punaoa
Faalapotopotoga o le Soifua Maloloina a le Lalolagi (WHO): Fa'afitauli o le Neura: Lu'itau mo le Soifua Maloloina Lautele
Faalapotopotoga o le Ma'i Suka a Amerika (ADA): Fa'amatalaga Fa'ata'ita'i i le Neuropati Fa'ama'i Suka
Akademia o le Neura a Amerika (AAN): Ta'iala mo le Neuropati o Neura Laiti ma le Tigā Neuropathic
Faletusi o le National Institute of Neurological Disorders and Stroke (NINDS): Fa'amatalaga i le Peripheral Neuropathy
Mayo Clinic: Mu o Vae (Iloiloga Fa'afoma'i, 2023)