Kofe Hindiba: O Se Aafiaga o le Kofe e Aunoa ma le Kafeini ma o Se Isi Filifiliga

O le kofe o le hindiba, aemaise lava i nofoaga e pei o Initia ma Falani, ua leva ona avea ma se vaiinu fa'alenatura e sui ai le kofe i le tele o vaega o le lalolagi. E iloga ona e leai se kafeini i lona tu'ufa'atasiga masani ma e avea ma filifiliga manaia mo i latou o lo'o su'eina se vaiinu e maualalo le kafeini. Peita'i, e le talafeagai mo tagata uma, ma e tatau ona manatu i le avanoa e ono i ai ni a'afiaga i nisi tagata.
O le a le Kofe Hindiba?
O le hindiba (Cichorium intybus) o se la'au e umi lona soifuaga, e iai ona fugala'au viole, e malo ma fulufulu lona ogalaau, ma e aofia i le aiga o le papati. O le vaega e sili ona lauiloa o le a'a. O a'a nei e fa'agasolo i faiga eseese, ona tunu lea, olo, ma fa'afefiloi i le vai e pei o le kofe masani. E ese mai i le kofe masani ona e iai sona tofo e pei o le fagu, eleele ma le malie. E mafai ona saunia le kofe hindiba i lona tulaga masani, pe fa'afefiloi ma isi ituaiga kofe pe a mana'o i ai.
Amataga ma le Talafa'asolopito o le Kofe Hindiba
E le o mautinoa le aso tonu na amata ai le kofe hindiba, ae e manatu o le senituri lona 19 i Falani na amata ona lauiloa i taimi na utiuti ai le kofe ma sa su'e ai tagata ni vaiinu e sui ai. Ina ia mafai ona fa'aauau le fa'aogaina o le kofe, sa fa'aopoopo ai e tagata le a'a o le hindiba i le kofe. Mulimuli ane, aemaise lava i le taimi o le Taua a Amerika i totonu, sa fa'ateleina lona fa'aaogaina i le itulagi o New Orleans. E o'o mai i le aso, o lo'o fa'aauau pea ona fa'aaogaina i le tele o vaega o le lalolagi, pe sui ai le kofe po'o le fa'afefiloi ma le kofe. E masani ona fa'aogaina i fa'afefiloi ina ia fa'aitiitia ai le aofa'i o le kafeini.
Aogā Fa'alesoifua Mālōlōina o le Kofe Hindiba
O le a'a o le hindiba e aofia ai le alava ma isi vaega fa'alenatura e mafai ona aumaia ai ni aogā fa'alesoifua mālōlōina. Peita'i, e mafai ona eseese nei aogā i tagata taitoatasi ma e fa'alagolago i le aofa'i o le fa'aaogaina.
Filifiliga Fa'alenatura e Leai se Kafeini
O le a'a o le hindiba e le o iai se kafeini i lona tulaga masani. O le mea lea, e talafeagai mo i latou e le mana'o e tu'u le fiafia i le kofe ae e fia fa'aitiitia le fa'aaogaina o le kafeini. Ua iloa o le tele o le kafeini e mafai ona mafua ai le fatu tetele, le mapu, le moe, popole, ma fa'afitauli o le manava. O le kofe hindiba, e mafai ona avea ma filifiliga saogalemu mo i latou e ma'ale'ale i le kafeini po'o i taimi e pei o le Ma'itaga e tatau ona fa'aitiitia ai le kafeini. E mafai ona inu i lona tulaga masani po'o le fa'afefiloi ma le kofe ina ia fetu'una'i le aofa'i o le kafeini e mana'omia.
A'afiaga i le Suā Suā Toto ma le Tetee i le Insulin
O se tasi o vaega iloga o le a'a o le hindiba o le inulin, o se alava fa'alenatura. O le inulin o se alava prebiotic e le mafai ona fa'amamāina e le tino, ma e lauiloa i ona aogā i le fa'atonutonuina o le suā suā toto. Ua fa'aalia i nisi su'esu'ega e mafai e le a'a o le hindiba po'o le inulin ona fesoasoani e fa'aitiitia le tetee i le insulin ma fa'aleleia le paleni o le suā suā toto. Peita'i, e mana'omia pea nisi su'esu'ega fa'asaienisi e fa'amaonia ai le sootaga tonu i le fa'aaogaina o le kofe hindiba. O fa'amaumauga o lo'o iai nei e fa'ailoa mai, pe a fa'aaoga i le fua tatau ma le masani, e mafai ona fesoasoani i le paleni o le suā suā toto.
Uiga Fa'aitiitia o le Inflamāsone
O le inflamāsone, o le tali a le tino i le puipuiga, pe a fa'aauau pea e mafai ona feso'ota'i ma le ma'i suka, ma'i fatu, ma nisi ituaiga o kanesa. Ua fa'aalia i nisi su'esu'ega i manu e mafai e le a'a o le hindiba ona fa'aalia ni a'afiaga fa'aitiitia o le inflamāsone. Peita'i, e fa'atapula'a pea su'esu'ega i tagata i lenei mataupu. O le mea lea, e le'i fa'amaonia atoatoa le aogā o le kofe hindiba i le puipuia po'o le togafitia o le inflamāsone tumau; e mana'omia pea nisi su'esu'ega.
Uiga e Lagolago ai le Soifua Maloloina o le Manava
O le a'a o le hindiba, ona o lona uiga prebiotic, e mafai ona aumaia ni aogā lelei i le soifua maloloina o le manava. O le alava inulin o lo'o iai e lagolagoina le tuputupu a'e o siama lelei i le manava. E tusa ai ma fa'asalalauga fa'asaienisi, e mafai e le inulin ona fesoasoani i le fa'ateleina o le tele o siama lelei i le manava, fa'atonutonuina le faiga o le manava, ma fa'aitiitia ai fa'afitauli e pei o le fa'afitauli i le manava. O le mea lea, o le kofe hindiba, pe a fa'aaoga masani ma i le aofa'i tatau, e mafai ona avea ma vaiinu e lagolagoina le soifua maloloina o le manava.
E Fa'afefea Ona Saunia le Kofe Hindiba?
E masani ona faia le kofe hindiba i le oloina o a'a o le hindiba ua mago ma tunu. E mafai ona fa'aaoga auala eseese i le sauniuniga: masini kofe fa'amama, French press, po'o taga fa'amama masani. Ina ia saunia, tu'u le a'a o le hindiba ua oloina (e masani ona 1-2 sipuni tele i le ipu vai) i le fa'amama kofe. Fa'aopoopo le vai vevela i le 90-95°C ma fa'atali mo le 3-5 minute. E mafai ona inu i lona tulaga masani po'o le fa'aopoopo i le susu ma fuala'au 'aina pe a mana'o i ai.
Fesili Masani
1. O le ā le aogā o le kofe hindiba?
O le kofe hindiba e leai se kafeini i lona tulaga masani ma e aofia ai le inulin prebiotic lea e mafai ona lagolagoina le soifua maloloina o le manava. E fa'aalia i nisi su'esu'ega e mafai ona fesoasoani i le fa'atonutonuina o le suā suā toto ma le fa'aitiitia o le inflamāsone. Peita'i, e eseese nei a'afiaga i tagata taitoatasi ma e mana'omia pea nisi su'esu'ega.
2. E fa'apefea le tofo o le kofe hindiba?
O le kofe hindiba e sili atu ona mama nai lo le kofe masani, e iai sona tofo eleele ma sina tofo fagu. E ono lagona e nisi tagata e fai si oona.
3. E matua leai lava se kafeini i le kofe hindiba?
Ioe, e leai se kafeini i le a'a o le hindiba. Peita'i, afai e fa'afefiloi ma isi ituaiga kofe, e mafai ona iai sina kafeini i le fa'afefiloi.
4. O ai e le tatau ona inu le kofe hindiba?
Aemaise lava i latou e iai le allergy i le poleni, papati, po'o isi la'au fa'apena, fafine maʻitaga po'o e susu, tagata e iai ma'i tumau po'o tulaga fa'apitoa o le soifua maloloina, e tatau ona fesili muamua i le foma'i a'o le'i inu.
5. E fa'aitiitia e le kofe hindiba le suā suā toto?
Ua fa'aalia i nisi su'esu'ega laiti e mafai e le inulin i le hindiba ona fesoasoani i le fa'atonutonuina o le suā suā toto. Peita'i, e mana'omia pea nisi su'esu'ega tetele e fa'amaonia ai lenei a'afiaga.
6. O le ā le aofa'i saogalemu e inu ai le kofe hindiba i le aso?
Mo tagata matutua, e masani ona saogalemu le inu i le 1-2 ipu i le aso, ae pei o isi vaiinu fa'alenatura, e tatau ona inu i le fua tatau ma mata'itu le tali a le tino.
7. O ā a'afiaga o le kofe hindiba?
A iai le fa'aaogaina tele, e mafai ona mafua ai le kesi, fula, ma i nisi taimi allergy. E mafai foi ona i ai le ma'ale'ale o le pa'u, tiga o le manava po'o le manava vaivai i nisi tagata.
8. E mafai ona inu le kofe hindiba i le taimi o le maʻitaga?
A'o le'i inu so'o se vaiinu fa'alenatura i le taimi o le maʻitaga po'o le susu, e tatau ona fesili muamua i le foma'i.
9. E fesoasoani le kofe hindiba i le pa'u o le mamafa?
O le kofe hindiba e maualalo le kalori ma e mafai e le inulin ona fesoasoani i le lagona o le tumu; peita'i, e leai ni fa'amaoniga malosi fa'asaienisi e fa'amaonia ai le pa'u sa'o o le mamafa.
10. E mafai ona ou saunia le kofe hindiba i le fale?
Ioe, e mafai ona e fa'aaogaina le a'a o le hindiba ua oloina i le French press, masini kofe fa'amama, po'o le vai vevela ma le fa'amama i le fale.
11. E lelei le kofe hindiba mo le manava?
O le alava inulin i le a'a o le hindiba e mafai ona lagolagoina le siama lelei i le manava ma fesoasoani i le soifua maloloina o le manava. E mafai foi ona aoga mo i latou e iai le fa'afitauli o le manava pipii.
Punaoa
Faalapotopotoga o le Soifua Maloloina i le Lalolagi (WHO): Lipoti i le taumafa fa'avae i la'au ma mea'ai fa'agaioiga
National Center for Complementary and Integrative Health (NCCIH): Hindiba ma ona Fa'aaogaina
“A'afiaga prebiotic o le inulin hindiba ma le oligofructose”, Journal of Nutrition
International Food Information Council (IFIC): Ta'iala mo vaiinu fa'alenatura soifua maloloina
U.S. Centers for Disease Control and Prevention (CDC): A'afiaga o le alava taumafa i le soifua maloloina