Kaj morate vedeti o pljučnici (pneumoniji)

Kateri so simptomi pljučnice (pnevmonije)?

Pnevmonija je običajno okužba, ki prizadene pljuča, je resna in ima potencialno življenjsko nevarne posledice, če ni pravočasno zdravljena. Med najpogostejšimi simptomi so nenadno visoka vročina, mrzlica in občutek mraza, kašelj ter obilno in obarvano (rumeno, zeleno ali rjavo) izkašljevanje. Poleg tega se lahko nekatere vrste pljučnice na začetku kažejo z nekajdnevno izgubo apetita, utrujenostjo, bolečinami v mišicah in sklepih, kasneje pa se pojavijo suh kašelj, povišana telesna temperatura, slabost, glavobol in redko bruhanje. Posebej opozorilni so tudi pospešeno dihanje, piskanje v prsih, potenje in splošni občutek izčrpanosti.

Ti simptomi se lahko včasih zamenjajo z drugimi boleznimi dihal, kot je prehlad. Če pa se težave poslabšajo ali ne minejo v nekaj dneh, je zlasti pri osebah iz rizičnih skupin nujno obiskati zdravstvenega strokovnjaka, da se izključi možnost pljučnice.

Kako se postavi diagnoza pljučnice?

Ob obisku zdravnika se opravi podroben klinični pregled, ob značilnih znakih pa se diagnoza običajno potrdi z rentgenskim slikanjem pljuč. V nekaterih primerih so potrebne tudi krvne preiskave in analiza izpljunka. Zgodnja diagnoza je izjemno pomembna za uspeh zdravljenja.

Ali je pljučnica (pnevmonija) nalezljiva?

Vzrok za pljučnico so najpogosteje bakterije, virusi ali redkeje glive. Okužbe zgornjih dihal (npr. gripa), ki lahko vodijo v pljučnico, so zelo nalezljive in se zlahka širijo s kašljanjem ali kihanjem. Prav tako se nalezljivost poveča z uporabo skupnih predmetov, kot so kozarci, žlice ali brisače okuženih oseb.

Pljučnica je lahko posebej huda pri majhnih otrocih, starejših, osebah z oslabljenim imunskim sistemom ali kroničnimi boleznimi, tveganje za zaplete pa je visoko. Po vsem svetu je pljučnica ena najpogostejših in najusodnejših nalezljivih bolezni.

Kateri so dejavniki tveganja za razvoj pljučnice?

Nekatere okoliščine lahko olajšajo razvoj pljučnice. Med njimi so:

• Napredovala starost: tveganje je večje pri osebah, starejših od 65 let.

• Kronične zdravstvene težave: astma, KOPB, bronhiektazije, bolezni pljuč ali srca, bolezni ledvic ali jeter, sladkorna bolezen ter oslabljen imunski sistem (npr. AIDS, krvne bolezni, presaditev organov).

• Kajenje in uživanje alkohola: oslabi obrambne mehanizme pljuč.

• Težave pri požiranju: zlasti pri možganski kapi, nevroloških boleznih, motnjah mišičnega ali živčnega sistema.

• Pogosto bruhanje ali vdihavanje želodčne vsebine (aspiracija)

• Nedavno prestane večje operacije

• Obdobja, ko so pogoste gripe in podobne virusne okužbe

Zavedanje teh dejavnikov in nadzor nad tistimi, ki jih je mogoče preprečiti, pomaga zmanjšati tveganje za razvoj pljučnice.

Kaj lahko storimo za zaščito pred pljučnico?

Strategije za zaščito pred pljučnico lahko povzamemo v več točkah:

• Učinkovito zdravljenje kroničnih bolezni in redni zdravniški pregledi

• Uravnotežena in zadostna prehrana, izogibanje stresu

• Skrb za higieno (redno umivanje rok, izogibanje množicam)

• Boj proti odvisnosti od tobaka, alkohola in drugih substanc

• Sprejemanje potrebnih ukrepov ob težavah s požiranjem

• V obdobjih izbruhov gripe izogibanje množičnim prostorom, uporaba maske

• Dosledno upoštevanje higienskih pravil v okolici oseb z oslabljenim imunskim sistemom in tistih iz rizičnih skupin

Nekatere vrste gripe in pljučnice je mogoče preprečiti s cepljenjem. Virus gripe lahko sam povzroči pljučnico ali pa oslabi telo in tako omogoči razvoj bakterijske pljučnice. Zato je priporočljivo, da se vsako leto v predlaganem obdobju (običajno med septembrom in novembrom) cepijo osebe z oslabljenim imunskim sistemom ali tiste, ki so v rizični skupini.

Kdaj je potrebno cepljenje proti pnevmokoku?

Streptococcus pneumoniae je eden najpogostejših povzročiteljev pljučnice po svetu. Cepljenje proti pnevmokoku je priporočljivo zlasti za osebe, starejše od 65 let, kronične bolnike s srcem ali pljuči, sladkorne bolnike, osebe brez vranice, bolnike z določenimi krvnimi boleznimi, kronično ledvično boleznijo ali z oslabljenim imunskim sistemom. Cepljenje je lahko potrebno tudi za osebe z oslabljenim imunskim sistemom in odrasle z AIDS-om. Cepivo se daje v mišico in ga je običajno mogoče ponoviti na pet let.

Cepljenje ne sme biti opravljeno med gripo ali boleznijo z visoko vročino. Prav tako cepivo proti gripi ni primerno za osebe z alergijo na jajca. Stranski učinki obeh cepiv so običajno blagi in prehodni; lahko se pojavijo bolečina ali rdečina na mestu cepljenja, kratkotrajna utrujenost in rahla vročina.

Kako se zdravi pljučnica (pnevmonija)?

Večino primerov pljučnice je mogoče zdraviti doma, vendar pa je pri hudih oblikah ali pri rizičnih skupinah potrebno bolnišnično spremljanje. Zdravljenje določi zdravnik glede na vzrok pljučnice, splošno zdravstveno stanje bolnika in resnost simptomov. Priporočena zdravila so običajno antibiotiki (pri bakterijskih pljučnicah), antipiretiki in zadosten vnos tekočine. Pri hudih primerih, ki zahtevajo podporo dihanju ali intenzivno nego, je nujno bolnišnično zdravljenje.

Zgodnji začetek zdravljenja bistveno poveča možnosti za uspeh. Če pa je zdravljenje odloženo ali gre za težje primere, se tveganje za zaplete in smrt poveča. Zato morajo bolniki v času okrevanja dosledno upoštevati navodila zdravnika.

Pogosto zastavljena vprašanja

1. Ali je pljučnica (pnevmonija) nalezljiva?

Nekatere vrste pljučnice, ki jih povzročajo virusi in bakterije, se lahko prenašajo z osebe na osebo. Zlasti okužbe zgornjih dihal (npr. gripa) so zelo nalezljive, vendar niso vsi povzročitelji pljučnice enako nalezljivi.

2. V katerih starostnih skupinah je pljučnica nevarnejša?

Pljučnica je lahko posebej huda in nevarna pri dojenčkih, majhnih otrocih, odraslih nad 65 let, kroničnih bolnikih in osebah z oslabljenim imunskim sistemom.

3. Kateri so prvi znaki pljučnice?

Na začetku se lahko pojavijo vročina, mrzlica, občutek mraza, kašelj in izkašljevanje. Lahko se pridružijo tudi utrujenost, izguba apetita in glavobol.

4. Kako se diagnosticira pljučnica?

Diagnozo postavi zdravnik na podlagi pregleda, rentgenskega slikanja pljuč in po potrebi krvnih ali izpljunkovih preiskav.

5. Kdaj naj obiščem zdravnika?

Ob visoki vročini, močnem kašlju, spremembi barve izpljunka, težkem dihanju ali izraziti utrujenosti je treba nemudoma obiskati zdravnika.

6. Je možno zdravljenje pljučnice doma?

Pri blagih primerih je mogoče ozdraveti z zdravili in nego, ki jih predpiše zdravnik. Če pa so simptomi hudi, ste v rizični skupini ali se stanje poslabša, je potreben obisk bolnišnice.

7. Komu se priporočajo cepiva proti gripi in pnevmokoku?

Predvsem osebam, starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom, osebam z oslabljenim imunskim sistemom in vsem iz rizičnih skupin. Osebni nasvet glede tveganj lahko pridobite pri zdravniku.

8. Kakšno je okrevanje po pljučnici?

Večina ljudi popolnoma okreva v nekaj tednih. Pri starejših, osebah s pridruženimi boleznimi ali hudimi primeri pa je lahko okrevanje daljše. Priporočata se ustrezen počitek in zdravniški nadzor.

9. Ali se pljučnica lahko ponovi?

Da, pri nekaterih ljudeh se lahko pljučnica pojavi večkrat. Prisotnost dejavnikov tveganja to možnost poveča.

10. Ali so stranski učinki cepiv resni?

Običajno so blagi in kratkotrajni; lahko se pojavijo bolečina na mestu injiciranja, rahla vročina, slabše počutje. V redkih primerih ob resnih reakcijah je treba poiskati zdravniško pomoč.

11. Ali kajenje in uživanje alkohola povečujeta tveganje za pljučnico?

Da, kajenje in pretirano uživanje alkohola oslabita obrambne mehanizme pljuč in povečata tveganje za pljučnico.

12. Zbolel sem za pljučnico, kako naj se zaščitim?

Počivajte, pijte dovolj tekočine, redno jemljite zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik; izogibajte se napornim dejavnostim in tesnim stikom z drugimi osebami, kolikor je mogoče.

13. Kateri je najučinkovitejši način za preprečevanje pljučnice?

Cepljenje, upoštevanje higienskih pravil, nadzorovanje dejavnikov tveganja in redni zdravstveni pregledi so med najučinkovitejšimi metodami za preprečevanje pljučnice.

Viri

• Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Splošni pregled bolezni pljučnice in globalna poročila o pljučnici

• Centers for Disease Control and Prevention (CDC), Pljučnica — Preprečevanje, simptomi in zdravljenje

• European Respiratory Society (ERS), Pljučnica: Smernice in priporočila

• American Thoracic Society (ATS), Smernice za pljučnico, pridobljeno v skupnosti

• The Lancet Respiratory Medicine, Globalna in regionalna obremenitev bolnišničnih sprejemov zaradi pljučnice