Diabetes (sladkorna bolezen): simptomi, vzroki in upravljanje

Kaj je sladkorna bolezen?

Sladkorna bolezen ali, kot je znana v splošni javnosti, diabetes, je kronična presnovna bolezen, ki se danes hitro širi in predstavlja podlago za številne resne zdravstvene težave. Zaradi zelo pogoste pojavnosti po vsem svetu velja za pomemben javnozdravstveni problem. Polno ime diabetesa, "Diabetes Mellitus", v grščini pomeni "sladkor v urinu"; to poimenovanje izhaja iz pojava sladkorja v urinu oseb s to boleznijo, kar v normalnih razmerah ne bi smelo biti prisotno. Pri zdravih odraslih je raven glukoze v krvi na tešče običajno med 70 in 100 mg/dL, trajno povišane vrednosti pa nakazujejo na možnost sladkorne bolezni.

Mehanizem razvoja sladkorne bolezni

Sladkorna bolezen nastane predvsem zaradi nezadostne proizvodnje hormona inzulina v telesu ali zaradi neučinkovite uporabe obstoječega inzulina. Inzulin je ključen hormon, ki ga izloča trebušna slinavka in omogoča prenos sladkorja iz krvi v tkiva. Obstaja več podtipov diabetesa; najpogostejša oblika je sladkorna bolezen tipa 2. Ta se običajno pojavi v odrasli dobi, zlasti po 40. letu starosti. Pri tej obliki trebušna slinavka sicer proizvaja inzulin, vendar celice razvijejo odpornost nanj in telo ne more več učinkovito uravnavati presnove sladkorja. Posledično se raven sladkorja v krvi zviša, kar lahko povzroči različne zdravstvene težave.

Kakšni so simptomi sladkorne bolezni?

Sladkorna bolezen napreduje počasi in mnogi posamezniki sprva ne opazijo težav. Ko pa se raven sladkorja v krvi zviša, se pojavijo različni simptomi:

• Pogosto uriniranje

• Povečan apetit, kljub občutku nezasitnosti

• Pretirana žeja in suha usta

• Nenadna izguba telesne teže

• Utrujenost in slabost

• Zamegljen vid

• Otrplost ali mravljinčenje v stopalih ali rokah

• Počasno celjenje ran

• Suha koža in srbenje

• Zadah po acetonu

Pri vsakem posamezniku se ne pojavijo vsi simptomi. Ob pojavu težav je pomembno, da se obrnete na zdravstveno ustanovo in preverite raven sladkorja v krvi.

Osnovni vzroki sladkorne bolezni

Na pojav sladkorne bolezni vplivajo tako genetski dejavniki kot tudi okoljski dejavniki, povezani z življenjskim slogom. Najpogostejši obliki sta tip 1 in tip 2 sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen tipa 1 se običajno začne v otroštvu ali mladosti in je posledica skoraj popolne izgube proizvodnje inzulina v trebušni slinavki. Pri tem lahko genetska nagnjenost, bolezni imunskega sistema in nekatere virusne okužbe poškodujejo trebušno slinavko.

Sladkorna bolezen tipa 2 pa se pogosteje razvije pri odraslih, pod vplivom naslednjih dejavnikov tveganja:

• Debelost ali težave s prekomerno telesno težo

• Pojav sladkorne bolezni v družini

• Nizka telesna aktivnost in sedeč način življenja

• Starejša starost

• Dolgoročni učinki stresa

• Pojav gestacijske sladkorne bolezni med nosečnostjo ali rojstvo otroka z visoko porodno težo

Katere vrste sladkorne bolezni poznamo?

Sladkorna bolezen se razvršča v različne tipe:

• Sladkorna bolezen tipa 1: Običajno se začne v mladosti in telo skorajda ne proizvaja inzulina. Zdravljenje zahteva obvezno injiciranje inzulina.

• Sladkorna bolezen tipa 2: Pogosta pri odraslih. Celice postanejo neodzivne na inzulin.

• Latentna avtoimunska sladkorna bolezen odraslih (LADA): Avtoimunska oblika sladkorne bolezni, ki se začne v odrasli dobi in običajno zahteva zdravljenje z inzulinom.

• Sladkorna bolezen mladih z zgodnjim začetkom (MODY): Genetsko pogojena oblika sladkorne bolezni, ki se začne v mladosti.

• Gestacijska sladkorna bolezen: Razvije se izključno med nosečnostjo in se lahko včasih spremeni v trajno sladkorno bolezen.

Poleg tega je pomembno tudi obdobje prediabetesa (skrita sladkorna bolezen). V tem obdobju so vrednosti sladkorja v krvi višje od običajnih, vendar ne zadostujejo za postavitev diagnoze sladkorne bolezni. Prediabetes je mogoče nadzorovati s pravilno prehrano in spremembo življenjskega sloga, še preden se razvije v pravo sladkorno bolezen.

Kako se postavi diagnoza sladkorne bolezni?

Najpogosteje uporabljene metode za postavitev diagnoze sladkorne bolezni so:

• Vrednosti nad 126 mg/dL pri testu glukoze na tešče nakazujejo na sladkorno bolezen.

• Pri oralnem glukozno tolerančnem testu (OGTT) vrednost sladkorja v krvi po dveh urah nad 200 mg/dL kaže na sladkorno bolezen; vrednosti med 140–199 mg/dL pa na prediabetes.

• Test HbA1c poda informacijo o povprečni ravni sladkorja v krvi v zadnjih treh mesecih, vrednosti nad 6,5 % pa podpirajo diagnozo sladkorne bolezni.

Za zanesljive rezultate testov, opravljenih v diagnostične namene, je pomembno upoštevati navodila zdravnika.

Pomen prehrane pri obvladovanju sladkorne bolezni

Za učinkovito obvladovanje sladkorne bolezni je potrebna uravnotežena prehrana. Osebe s sladkorno boleznijo naj v sodelovanju s strokovnjakom za prehrano in zdravnikom sledijo posebej prilagojenemu prehranskemu načrtu. Temeljna načela so:

• Prednost naj imajo polnozrnata žita, sveža zelenjava in sadje

• Izbirati je treba živila z nizko vsebnostjo maščob in kalorij, a visoko hranilno vrednostjo

• Nadzor nad porcijami in redni obroki

• Izogibanje rafiniranemu sladkorju in pretirano predelani hrani

Redna prehrana poleg uravnavanja krvnega sladkorja pomaga tudi pri zmanjševanju telesne teže in kardiovaskularnih dejavnikov tveganja. Pri sladkorni bolezni tipa 2 ima izguba telesne teže lahko izrazito pozitiven učinek na nadzor krvnega sladkorja in potrebo po zdravilih. Po potrebi se v boju proti debelosti uporabljajo tudi različne medicinske metode (na primer želodčni balon, bariatrična kirurgija ipd.); o potrebi po teh posegih mora vedno odločiti zdravnik.

Zdrava živila, ki jih lahko uživajo osebe s sladkorno boleznijo

• Mastne ribe: Losos, sardine, sled, skuša in postrv, bogate z omega-3, so koristne za zdravje srca in ožilja ter jih je priporočljivo uživati vsaj dvakrat tedensko.

• Listnata zelena zelenjava: Špinača, ohrovt, solata in brokoli vsebujejo vitamine in minerale ter ne vplivajo negativno na raven sladkorja v krvi.

• Avokado: Vsebuje zdrave enkrat nenasičene maščobne kisline, je bogat z vlakninami in ga je treba uživati v zmernih količinah.

• Jajca: Povečujejo občutek sitosti in so bogata z beljakovinami.

• Fižol in stročnice: Zaradi vsebnosti vlaknin in beljakovin izboljšujejo ravnovesje sladkorja v krvi.

• Jogurt: Vsebuje beljakovine in probiotike, podpira zdravje črevesja in lahko ugodno vpliva na glikemični odziv.

• Oreščki: Živila, kot sta oreh in lešnik, so vir zdravih maščob in zmanjšujejo tveganje za srčno-žilne bolezni.

• Brokoli: Zelenjava z malo kalorijami, veliko vlakninami in minerali.

• Olivno olje: Zaradi vsebnosti enkrat nenasičenih maščob ima zaščitno vlogo za zdravje srca.

• Laneno seme: Zaradi vsebnosti omega-3 in vlaknin pomaga zniževati holesterol in uravnavati raven sladkorja v krvi.

Kaj je skrita sladkorna bolezen (prediabetes) in kako jo prepoznamo?

Skrita sladkorna bolezen oziroma prediabetes je vmesno obdobje, ko so vrednosti sladkorja v krvi nad normalo, vendar ne dovolj visoke za postavitev diagnoze sladkorne bolezni. Gre za obdobje z visokim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Pogosto ne povzroča izrazitih težav, lahko pa se pojavijo napadi želje po sladkem, nenadna utrujenost in zaspanost po obroku. Ugotovi se z meritvami sladkorja v krvi na tešče in po obroku. V tej fazi je mogoče napredovanje preprečiti s spremembo življenjskega sloga.

Katere metode se uporabljajo pri zdravljenju sladkorne bolezni?

Postopek zdravljenja sladkorne bolezni se razlikuje glede na vrsto bolezni. Pri sladkorni bolezni tipa 1 je vseživljenjsko zdravljenje z inzulinom nujno. Poleg tega se v sodelovanju s strokovnjakom za prehrano pripravi individualni prehranski načrt, pri nekaterih posameznikih pa se lahko z metodo štetja ogljikovih hidratov prilagodi odmerek inzulina.

Pri sladkorni bolezni tipa 2 se običajno najprej priporočajo spremembe življenjskega sloga, prehrana in telesna dejavnost. Po potrebi se uporabljajo peroralna zdravila (oralni antidiabetiki), ki povečajo občutljivost celic na inzulin ali spodbudijo izločanje inzulina. Pri nekaterih posameznikih je lahko potrebna tudi terapija z inzulinom.

Med zdravljenjem je zelo pomembno redno spremljanje in nadzor pri zdravniku, saj lahko dolgotrajno povišan krvni sladkor povzroči trajne poškodbe živcev, ledvic in oči.

Pogosto zastavljena vprašanja

1. Kako lahko zmanjšam tveganje za sladkorno bolezen?

Uravnotežena in redna prehrana, nadzor telesne teže, redna telesna dejavnost, izogibanje kajenju in pretirani uporabi alkohola pomagajo zmanjšati tveganje.

2. Ali je mogoče preprečiti prehod iz preddiabeta v diabetes?

Da, izguba telesne teže, zdrava prehrana in telesna vadba lahko preprečijo ali odložijo prehod preddiabeta v diabetes.

3. S katerimi testi se postavi diagnoza diabetesa?

Za diagnozo se uporabljajo laboratorijski testi, kot so glukoza na tešče, oralni test tolerance na glukozo (OGTT), HbA1c.

4. Ali obstaja trajno zdravljenje diabetesa?

Diabetes je kronična bolezen. Čeprav ga ni mogoče popolnoma odpraviti, je mogoče s učinkovitim zdravljenjem nadzorovati raven sladkorja v krvi in preprečiti zaplete.

5. Kakšne so osnovne razlike med tipom 1 in tipom 2 diabetesa?

Diabetes tipa 1 se običajno začne v otroštvu in telo sploh ne proizvaja inzulina. Diabetes tipa 2 se običajno pojavi v starejših letih in celice so odporne na inzulin.

6. Ali so pri zdravljenju diabetesa učinkovite metode brez zdravil?

Prehrana, telesna vadba in sprememba življenjskega sloga so še posebej v zgodnji fazi diabetesa tipa 2 zelo učinkovite, v nekaterih primerih pa je potrebna tudi terapija z zdravili.

7. Ali se lahko diabetes pojavi pri nosečnicah?

Da, obstaja gestacijski diabetes, ki se pojavi med nosečnostjo in zahteva spremljanje ter zdravljenje zaradi zdravja matere in otroka.

8. Kakšni so zgodnji znaki zapletov diabetesa?

Otopelost v stopalih, izguba vida, motnje delovanja ledvic in bolezni srca in ožilja lahko kažejo na zaplete.

9. Katera živila naj diabetiki omejijo?

Priporočljivo je omejiti rafinirani sladkor, živila iz bele moke, ocvrte in preveč mastne jedi, alkoholne pijače in sol.

10. Kakšno vlogo ima telesna vadba pri zdravljenju diabetesa?

Redna telesna vadba poveča občutljivost na inzulin, znižuje krvni sladkor in pomaga pri nadzoru telesne teže.

11. Kako lahko izboljšamo kakovost življenja oseb z diabetesom?

Kakovost življenja je mogoče izboljšati z rednim zdravniškim nadzorom, zdravo prehrano, obvladovanjem stresa in ustrezno telesno dejavnostjo.

12. Kako pogosto so potrebni zdravniški pregledi pri diabetesu?

Čeprav je odvisno od posameznika, se običajno priporoča pregled vsakih 3–6 mesecev. Če je tveganje za zaplete visoko, je lahko potrebno pogostejše spremljanje.

Viri

• Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization - WHO), Smernice za diabetes mellitus

• Mednarodna zveza za diabetes (International Diabetes Federation - IDF), Diabetes Atlas

• Ameriško združenje za diabetes (American Diabetes Association - ADA), Standardi medicinske oskrbe pri diabetesu

• Centers for Disease Control and Prevention (CDC), Publikacije o diabetesu

• New England Journal of Medicine, Raziskave povezane z diabetesom

• Evropsko združenje za proučevanje diabetesa (EASD) Smernice