Nabisa ke Eng ’me Hobaneng e le Bohlokoa?

Pulse, hangata e tsejoa e le ho otla ha pelo; empa ha e le hantle, nako le nako ha pelo e otla, e bontša khatello eo mali a e behang maboteng a methapo le ho phalla ha maqhubu a tloaelehileng a hlahang methapong ka lebaka la khatello ena. Pelo ha e otla le ho phomola, e sutumelletsa mali ho aorta e leng mothapo o moholo, ebe e aba mali ’meleng kaofela. Kaha methapo e na le sebopeho se otlolohileng, e arabela phallong ena ea mali ka ho atoloha le ho fokotseha. Pulse e ka utloahala habonolo libakeng tse haufi le bokantle ba letlalo tse kang letsoho, molala, lehlakore la hlooho kapa letheka.
Boleng ba pulse ho motho e mong le e mong bo ka fapana ho latela lintlha tse ngata tse kang lilemo, bong, boemo ba bophelo bo botle, mocheso oa ’mele, liphetoho tsa lihomone, mesebetsi ea letsatsi le letsatsi ea ’mele kapa maikutlo, lithethefatsi tse sebelisoang le maloetse a fapaneng. Ka linako tse ling, khatello ea maikutlo, boikoetliso, ho kula kapa liphetoho tsa maikutlo li ka baka keketseho kapa ho fokotseha ha pulse, ’me sena ke ntho e tloaelehileng. Se bohlokoa mona ke hore pulse e be e tloaelehileng le ea maqhubu a tloaelehileng.
Ho batho ba itloaetseng ho etsa boikoetliso, haholo-holo baatlelete, pulse e lekantsoeng ha ba phomotse e ka ba tlase ho feta karolelano ea sechaba. Pulse ha e fane feela ka leseli ka lebelo la pelo, empa hape e bontša maqhubu a pelo, boemo ba 'mele le maemo a mang a bophelo bo botle. Maloetse a pelo le a li-valve, ho tsoa mali ho matla, mathata a tiroidi, maloetse a tsamaiso ea methapo le ho tsoa mali bokong li ka baka liphetoho tse hlakileng ho pulse.
Ho batho ba baholo ba phetseng hantle, lebelo la pelo ha motho a phomotse hangata le pakeng tsa 60-80 otla/motsotso.
Pulse e Lokela ho ba Pakeng tsa Eng ka Tloaelo?
Ho ba le pulse e tloaelehileng le ho lula e le ka har’a moeli o itseng ke pontšo ea tsamaiso e phetseng hantle ea phallo ea mali. Leha boleng ba pulse bo ka fapana ho motho ka mong, ho batho ba baholo ba phetseng hantle, lebelo la pelo ha motho a phomotse hangata le nkoa le le pakeng tsa 60-100 otla/motsotso. Ho batho ba etsang lipapali ka mafolofolo, boleng bona bo ka theoha ho fihla ho 45-60 otla/motsotso. Ho ba le pulse e tlase ha motho a phomotse ho ka bontša hore pelo e sebetsa ka katleho e phahameng.
Ha lebelo la pelo le le holimo, ho ka eketsa kotsi ea stroke kapa lefu la pelo, kahoo litekanyo tse tloaelehileng ha motho a phomotse li ka thusa ho lemoha kapele. Ha pulse e lekantsoeng ha u phomotse e le pakeng tsa 50-70, sena se ka nkoa e le se setle; pakeng tsa 70-85 hangata ho nkoa e le tloaelehileng; ha e le 85 kapa ho feta, ho ka buuoa ka pulse e phahameng. Leha ho le joalo, ho lokela ho hopoloa hore pulse ha e fane ka tlhahlobo e le 'ngoe feela, 'me litšobotsi tsa bophelo bo botle ba motho ka mong lia fapana.
Ho lekanya pulse ea hau ka makhetlo a tloaelehileng, haholo-holo ha u e-na le matšoao kapa lintlha tsa kotsi, ho thusa ho lemoha mathata a bophelo bo botle kapele. Empa haeba pulse e le tlase haholo 'me ho e-na le bofokoli, ho pota hlooho kapa ho lahleheloa ke maikutlo, ho bohlokoa ho bona setsebi sa pelo kapele. Pulse e phahameng hangata e bakoa ke lisosa tsa nakoana (joalo ka boikoetliso kapa khatello ea maikutlo), empa haeba e lula e le holimo ha u phomotse, e lokela ho hlahlojoa. Ho tsuba le anemia le tsona li ka baka ho phahama ha pulse. Hangata, ho tlohela ho tsuba ho baka ho theoha ho hlakileng ha pulse ka mor’a likhoeli tse ’maloa, ’me sena se nkoa e le phetoho e ntle.
Pulse e Lekanyoa Joang?
Tekanyo ea pulse, e le hore e be le sephetho se tšepahalang, hangata e lokela ho etsoa ha motho a phomotse ebile a khutsitse. U ka fumana boleng bo karolelano ka ho lekanya ka linako tse fapaneng tsa letsatsi. Molaleng, mahlakoreng a mabeli a phatleng kapa letsohong, ka mora monoana o moholo, u ka tobetsa ka bonolo ka menoana e meraro ho utloa ho otla ha pelo. Ha u se u utloile pulse ka menoana methapong, sebelisa seletsa sa ho lekanya nako kapa oache ho bala ho otla ha pelo metsotsoana e 60. Palo ena ke boleng ba pulse ka nako eo.
Ha u lakatsa, u ka sebelisa lisebelisoa tsa khatello ea mali tsa dijithale kapa lisebelisoa tsa bophelo bo botle tse bohlale. Hape, haeba ho na le ho se tloaelehe ha maqhubu a pelo (ho tsejoang e le 'skip' sechabeng), ho eletsoa ho ikopanya le ngaka. Ho batho ba nang le bothata ba maqhubu a pelo, bakeng sa tekanyo e nepahetseng ea pulse, ho molemo ho mamela pelo ka kotloloho. Ho laola pulse ka makhetlo a tloaelehileng ho bohlokoa bakeng sa ho lemoha kapele maloetse a pelo le a tsamaiso e mengata.

Lisosa tsa Pulse e Phahameng (Tachycardia) ke Life?
Ha lebelo la pelo le feta tloaelo, ho bitsoa "tachycardia". Ho phahama ha pulse ho ka bakoa ke maemo a mangata a kang ho hlōleha ha pelo, maloetse a tšoaetsano, mathata a tiroidi, guatr e sa laoleheng, ho tsoa mali ho matla kapa maloetse a mang a sa foleng. Ha ho tsoa mali ho le matla, pelo e otla ka potlako ho isa oksijene e lekaneng lithong, empa ha ho lahleha mali ho le matla haholo, pulse e ka theoha haholo ’me sena se ka beha bophelo kotsing.
Ho phahama ha mocheso oa ’mele, matšoenyeho, khatello ea maikutlo, boiteko ba ’mele le mesebetsi e potlakileng le tsona li ka potlakisa pulse. Pulse e phahame ka mor’a boiteko ba ’mele kapa maikutlo a matla, empa hangata e khutlela ho tloaelehileng ha motho a phomola. Leha ho le joalo, pulse e lulang e le holimo ho 90 otla/motsotso kapa ho feta ha motho a phomotse e ka bontša bothata bo ka tlase ba bophelo bo botle ’me e hloka tlhahlobo e tebileng.
Boikoetliso bo tloaelehileng ba ’mele, ha nako e ntse e ea, bo ka fokotsa pulse ha motho a phomotse. Mekhoa e kang ho tsamaea butle letsatsi le letsatsi e thusa ho ntlafatsa bophelo ba pelo le ho boloka pulse e le tlase.
Lisosa tsa Pulse e Tlase (Bradycardia) ke Life?
Pulse e tlase e tsejoang e le "bradycardia" e bolela hore lebelo la pelo le ka tlase ho boleng bo nkoang e le tloaelehileng. Ha pulse e theoha ka tlase ho 40 ka motsotso, mali le oksijene ha li ka fihla ’meleng ka ho lekaneng, ’me sena se ka baka ho pota hlooho, ho lahleheloa ke maikutlo, ho fufuleloa le matšoao a tsamaiso ea methapo. Ho tsoa mali bokong, lisele, maloetse a pelo, ho se sebetse hantle ha tiroidi, ho se leka-lekane ha lihomone, botsofali, bofokoli ba pelo bo tsoaloang, khaello ea liminerale, ho thibana ha moea ha o robetse le tšebeliso ea meriana e itseng li ka baka bradycardia.
Ka lehlakoreng le leng, ho batho ba phetseng hantle ba etsang boikoetliso ka tloaelo le ba nang le boemo bo botle ba 'mele, lebelo la pelo le ka theoha ho fihla ho 40 ka motsotso 'me sena se ka nkoa e le tloaelehileng. Sena se bontša hore pelo e sebetsa ka matla le ka katleho. Ho batho ba tloaetseng lipapali, ho fokotseha ha pulse ka lebaka la 'mele ho ka 'na ha se be bothata ba bophelo bo botle.
Boleng ba Pulse ho ea ka Lilemo ke Eng?
Pulse e lokela ho lula e le ea maqhubu a tloaelehileng le e tloaelehileng lilemong tsohle. E eketseha ka tlhaho nakong ea mesebetsi, kahoo bakeng sa ho nepahala, litekanyo li lokela ho etsoa ha motho a phomotse kapa bonyane ka mor’a ho phomola metsotso e 5-10. Ho latela lilemo le bong, ho na le liphapang tse fapaneng ho boleng ba pulse. Mohlala, ho bashanyana pulse hangata e phahame hanyane ho feta banana; ho batho ba baholo ha ho na phapang e kholo pakeng tsa banna le basali. Boima bo feteletseng le maloetse a sa foleng le tsona li ka ama pulse. Ho eletsoa hore u se ke ua lebala ho etsa tlhahlobo ea bophelo bo botle khafetsa bakeng sa bophelo bo botle.
Boleng ba pulse bo khothalletsoang ho latela lihlopha tsa lilemo bo tjena:
Ho masea a sa tsoa tsoaloa: pakeng tsa 70-190 (karolelano 125 otla/motsotso)
Ho masea a likhoeli tse 1-11: pakeng tsa 80-160 (karolelano 120)
Lilemo tse 1-2: pakeng tsa 80-130 (karolelano 110)
Lilemo tse 2-4: pakeng tsa 80-120 (karolelano 100)
Lilemo tse 4-6: pakeng tsa 75-115 (karolelano 100)
Lilemo tse 6-8: pakeng tsa 70-110 (karolelano 90)
Lilemo tse 8-10: pakeng tsa 70-110 (karolelano 90)
Lilemo tse 10-12: Banana 70-110, Bashanyana 65-105 (karolelano 85-90)
Lilemo tse 12-14: Banana 65-105, Bashanyana 60-100 (karolelano 80-85)
Lilemo tse 14-16: Banana 60-100, Bashanyana 55-95 (karolelano 75-80)
Lilemo tse 16-18: Banana 55-95, Bashanyana 50-90 (karolelano 70-75)
Lilemo tse 18 le ho feta: pakeng tsa 60-100 (karolelano 80)
Kaha ho ka ba le liphapang tse nyane ho latela lilemo le litšobotsi tsa motho ka mong, haeba u na le matšoenyeho, ho molemo ho buisana le setsebi sa bophelo bo botle.
Lipotso Tse Botsoang Hangata (L.T.B.H)
1. Pulse e lokela ho ba bokae?
Ho batho ba baholo ba phetseng hantle ha ba phomotse, pulse hangata e pakeng tsa 60-100 otla/motsotso. Ho batho ba etsang boikoetliso khafetsa, boleng bona bo ka ba tlase. Leha ho le joalo, moeli o loketseng oa pulse o ka fapana ho latela boemo ba bophelo bo botle le lilemo.
2. Nka lekanya pulse ea ka joang?
U ka lekanya pulse ea hau ka ho tobetsa ka bonolo ka menoana e meraro methapong e haufi le bokantle ba letlalo joalo ka molala, letsoho kapa letheka, le ho bala ho otla ha pelo metsotsoana e 60. Hape, lisebelisoa tsa khatello ea mali tsa dijithale kapa lisebelisoa tse bohlale tse aperoang li fana ka tharollo e bonolo.
3. Na pulse e phahameng e kotsi?
Haeba lebelo la pelo le phahameng le bakoa ke mabaka a nakoana hangata ha le bake kotsi e tebileng 'me le khutlela boemong bo tloaelehileng. Leha ho le joalo, haeba lebelo la pelo le lula le le holimo ha motho a phomotse, sena se ka eketsa kotsi ea maloetse a pelo le methapo 'me se lokela ho hlahlojoa ke ngaka.
4. Na lebelo la pelo le tlase le kotsi?
Haeba lebelo la pelo le theoha ka tlase ho 40 ka motsotso 'me ho e-na le matšoao a kang ho pota, ho hloka matla, kapa ho lahleheloa ke maikutlo, ho bohlokoa ho ikopanya le setsebi. Empa ho batho ba etsang boikoetliso khafetsa, lebelo le tlase la pelo hangata ha se bothata.
5. Ho fetoha ha lebelo la pelo ka tšohanyetso ho bolela'ng?
Ho fetoha ha lebelo la pelo ka tšohanyetso ho ka bakoa ke khatello ea maikutlo, boikoetliso, tšabo e sa lebelloang, feberu kapa tšoaetso. Liphetoho tse tsoelang pele kapa tse hlakileng li ka ba pontšo ea lefu le leng, ho eletsoa tlhahlobo ea bongaka.
6. Na koae e ama lebelo la pelo?
E, ho tsebahala hore tšebeliso ea koae e eketsa lebelo la pelo. Ho tlohela ho tsuba hangata ho etsa hore lebelo la pelo le theohe; sena ke ntlafatso e ntle bakeng sa bophelo bo botle ba pelo.
7. Ke maloetse afe a bakang ho se be le tekatekano lebelong la pelo?
Maloetse a tiroidi, maloetse a li-valve tsa pelo, anemia, mathata a tsamaiso ea methapo, tšoaetso le litla-morao tsa meriana e itseng li ka baka liphetoho lebelong la pelo.
8. Lebelo la pelo la bana le lokela ho ba bokae?
Boleng ba lebelo la pelo ho bana bo fapana ho latela lilemo. Ho masea, lebelo la pelo le phahame, 'me le fokotseha butle-butle ha ba hola. Litafole tsa litekanyetso tse tloaelehileng ho latela lihlopha tsa lilemo li fanoe kaholimo.
9. Ho ba le 'tekanyo' lebelong la pelo ho bolela'ng?
Ho se be le tekatekano kapa 'tekanyo' lebelong la pelo ho ka bontša ho fetoha ha rhythm ea pelo. Haeba sena se etsahala khafetsa kapa se tsamaea le litletlebo, ho bohlokoa ho bona ngaka.
10. Na ke lokela ho lekanya lebelo la pelo khafetsa?
E, haholo-holo haeba u le kotsing ea maloetse a pelo kapa u etsa boikoetliso khafetsa, ho latela lebelo la pelo ho ka ba molemo. Ha ho e-na le liphetoho tse sa tloaelehang, ho eletsoa ho buisana le setsebi.
11. Na botenya kapa boima bo feteletseng bo ama lebelo la pelo?
Boima bo feteletseng le botenya li ka etsa hore pelo e sebetse haholo; sena se ka etsa hore lebelo la pelo ha motho a phomotse le be holimo.
12. Na litekanyo tsa lebelo la pelo ka lisebelisoa tsa khatello ea mali li ka tšeptjoa?
Lisebelisoa tsa morao-rao tsa khatello ea mali hangata lia tšeptjoa; empa bakeng sa litekanyo tse belaetsang kapa ho otla ho sa tloaelehang, tlhahlobo ea ngaka e eletsoa.
13. Na maemo a kelello a ama lebelo la pelo?
Khatello ea maikutlo, matšoenyeho, kapa thabo li ka etsa hore lebelo la pelo le potlake ka nakoana. Sena hangata se nka nako e khuts'oane.
14. Lebelo la pelo le khutlela neng boemong bo tloaelehileng ka mor'a boikoetliso?
Ho itšetlehile ka matla le boemo ba 'mele, empa hangata lebelo la pelo le khutlela boemong bo tloaelehileng nakong ea metsotso e 5-10 ka mor'a boikoetliso.
15. Na ho na le maloetse a sa feleng a amang lebelo la pelo?
E; maloetse a sa feleng a pelo, mathata a li-valve tsa pelo, mathata a rhythm le maloetse a tiroidi li ka ama lebelo la pelo ka ho sa feleng. Ho latela le ho phekola khafetsa ho bohlokoa haholo maemong ana.
Mehloli
Mokhatlo oa Lefatše oa Bophelo (WHO). Maloetse a pelo le methapo.
American Heart Association (AHA). Tsohle ka Lebelo la Pelo (Pulse).
Centers for Disease Control and Prevention (CDC). Lebelo la Pelo.
Mayo Clinic. Pulse: Mokhoa oa ho lekanya pulse.
European Society of Cardiology (ESC). Litaelo tsa taolo ea maloetse a pelo le methapo.
Başoğlu, M., le ba bang. Tlhahlobo ea Fisioloji ea Bongaka. Nobel Tıp Kitabevi.
UpToDate. Tlhahlobo ea mokuli e moholo ea nang le palpitations.