Tulaga Faifaipea o le Moe Tele (Hipersomnia) ma Ona Mafuaʻaga: O Tulaga Aʻafia ai le Olaga o le Tagata

O le mana e moe pea, e masani ona taʻua i le gagana faafomai o le hipersomnia. O lenei tulaga, e aliali mai i le tagata e lagona le fia moe tele i le ao, faigatā ona nofo mataala ma faatino tiute masani o le aso. E mafai e le hipersomnia ona faaitiitia matuā le lelei o le soifuaga ma e masani ona manaʻomia le fesoasoani a se fomaʻi. I lenei tusitusiga, o le a talanoaina ai mafuaʻaga masani o le mana e moe pea, sootaga i isi tulaga o le soifua maloloina, ma auala e pulea ai.
O ā Mafuaʻaga Autū o le Mana e Moe Pea?
1. O le ā le Hipersomnia?
O le hipersomnia o se faaletonu i le moe e faailoa mai i le mana e moe pea ma le lagona o le fia moe i le aso. E mafai ona vaevaeina lenei tulaga i vaega e lua: hipersomnia idiopathic ma le hipersomnia sekone. O le hipersomnia idiopathic e aliali mai e aunoa ma se mafuaʻaga manino ma e masani ona faaalia i le lagona o le vaivai i le taeao e ui lava i le moe umi i le po. E mafai e le hipersomnia ona aafia le soifuaga faalegafesootai ma le galuega a le tagata, ma faaitiitia ai le lelei o le olaga. E tāua le iloiloina e se fomaʻi mo le suesuega ma le togafitiga.
2. O Ata o le Moe e Mafua mai le Narkolepsi
O le narkolepsi o se faaletonu i le faiga e pulea ai le taamilosaga o le moe ma le mataala i le faiʻai. E feagai tagata mamaʻi ma osofaiga faafuaseʻi ma le mafai ona pulea o le moe i taimi e leʻi faamoemoeina. E mafai foi ona aliali mai le le mafai ona pulea le maso (cataplexy), le mafai ona gaioi i le taimi o le moe pe a ala (sleep paralysis), ma faaaliga moni e pei o miti moni (hallucinations). E manaʻomia le vaaiga faafomai ona e mafai ona lamatia ai le faatinoina o galuega i le aso ma le saogalemu.
3. Faafitauli o le Mafaufau ma le Siitia o le Mana e Moe
O faaletonu o le mafaufau, aemaise lava le faanoanoa, e masani ona fesootaʻi ma le mana e moe tele. E masani ona maitauina i tagata o loo iai le faanoanoa le vaivai tumau, le lava o le malosi, ma le mana e moe i le aso. E mafai foi ona aliali mai le faaletonu o le faiga o le moe, insomnia (le mafai ona moe) po o le hipersomnia. E aofia ai i le togafitiga le lagolago faapsikolojia ma, pe a manaʻomia, vailaʻau.
4. Chronic Fatigue Syndrome (CFS)
O le Chronic Fatigue Syndrome o se tulaga e faailoa mai i le vaivai tumau e le mafai ona faamāmā e le malologa ma e le o manino le mafuaʻaga. E ui lava i le moe lelei, e mafai ona lagona e tagata mamaʻi le le maloloina; e mafai foi ona iai tiga o maso ma le ulu, faafitauli i le taulai atu, ma faafitauli i le manatuaina. Afai e masalomia le CFS, e fautuaina le suesueina o isi mafuaʻaga i lalo ifo.
5. Sleep Apnea: Mafuaʻaga o le Moe Lelei Lelei
O le sleep apnea o se faaletonu e faailoa mai i le taofia puupuu o le manava i le moe. Ona o nei osofaiga, e masani ona ala soo i le po, ma e le maloloina le moe; o le iʻuga, e tupu ai le vaivai tele ma le mana e moe i le ao. O le togafitiga o le sleep apnea e le gata ina faaleleia ai le lelei o le moe, ae fesoasoani foi i le faaitiitia o tulaga lamatia e pei o le toto maualuga ma le maʻi fatu.
6. Faaletonu o le Galuega a le Thyroid ma le Vaivai Tumau
O le thyroid e gaosia hormones e pulea ai le metabolism. Aemaise lava pe a le galue lelei le thyroid (hypothyroidism), e faaitiitia le gaosiga o le malosi i le tino. O le iʻuga, e masani ona maitauina le vaivai, le malosi, ma le mana e moe. E mafai ona pulea le hypothyroidism i le togafitiga talafeagai.
7. Anemia (Le Lava o le Toto Ulaula) ma le Faaitiitia o le Malosi
O le anemia o lona uiga e le lava sela toto mumu maloloina i le tino. O sela toto mumu e ave le okesene, ma pe a le lava le okesene i aano ma totoga, e mafai ona tupu ai le vaivai ma le mana e moe. O le ituaiga anemia e masani ona tupu o le le lava o le uʻamea. E masani ona faaitiitia faitioga i le togafitiga talafeagai.
8. Aafiaga o le Maʻi Suka i le Vaivai
O le maʻi suka o se maʻi tumau e faigatā ai i le tino ona pulea le maualuga o le suka i le toto. O le le paleni o le suka i le toto e faalavelave ai i le gaosiga o le malosi e manaʻomia e sela. O le iʻuga, e tupu ai le vaivai faaletino ma le mafaufau ma le mana e moe soo. E mafai ona faaitiitia tele nei faitioga i le pulea lelei o le maʻi suka.
O Afē e Tatau Ona Mafaufau i le Mana e Moe Pea?
E mafai ona lagona e tagata o so o se matua le vaivai ma le fia moe i nisi taimi. Peitai, afai e faifai pea lenei tulaga, ma faalavelave i le lelei o le soifuaga ma le faatinoina o galuega i le aso, e tatau ona faia se suesuega faafomai. A uma ona iloa le mafuaʻaga i lalo ifo, e masani ona mafai ona faaitiitia faitioga i le togafitiga talafeagai po o suiga i le olaga.
Fesili e Masani Ona Fesiligia
1. Afai ou te moe pea, e faailoa mai ea se faafitauli matuia o le soifua maloloina?
O le mana e moe pea, e ui lava e mafai ona fesootaʻi i le olaga masani, e mafai foi ona mafua mai i se faafitauli o le soifua maloloina. Aemaise lava pe a aafia ai lou olaga i aso uma, e tatau ona e faafesootai se fomaʻi.
2. O le ā le eseesega i le va o le hipersomnia ma le narkolepsi?
O le hipersomnia e faailoa mai i le mana e moe tele i le aso, ae o le narkolepsi e aofia ai osofaiga faafuaseʻi ma le mafai ona pulea o le moe ma le le mafai ona pulea le maso. O le narkolepsi e masani ona sili atu ona faigata ma o se faaletonu i le faiʻai.
3. O ā aafiaga o le faanoanoa i le faiga o le moe?
O le faanoanoa e mafai ona faaalia i le le mafai ona moe (insomnia) ma le moe tele (hipersomnia). E masani foi ona iai le lagona o le vaivai i le taeao ma le le lava o le malosi i le aso.
4. E mafai ona togafitia le sleep apnea?
Ioe, o le sleep apnea o se maʻi e mafai ona togafitia. O auala e aofia ai suiga i le olaga, masini e fesoasoani i le manava (CPAP), meafaigaluega i le gutu, ma i nisi tulaga, taotoga.
5. O le ā le sootaga i le va o le Chronic Fatigue Syndrome ma le mana e moe pea?
I tagata o loo iai le Chronic Fatigue Syndrome, e masani ona iai le vaivai e le mafai ona faamāmā e le moe ma le mana e moe soo. Peitai, e mafai foi ona tupu le mana e moe pea i isi mafuaʻaga.
6. E faapefea ona ou iloa pe ou te maua i le anemia?
O auga o le anemia e aofia ai le vaivai tumau, le malosi, le paʻepaʻe o le paʻu, ma le vave vaivai. E manaʻomia le suega o le toto mo le faamaoniga.
7. E faapefea ona aafia e faafitauli o le thyroid le faiga o le moe?
A le lava le gaosiga o hormones a le thyroid (hypothyroidism), e mafai ona maitauina le faaitiitia o le malosi ma le siitia o le mana e moe. E masani ona faaitiitia faitioga i le togafitiga talafeagai.
8. E mafai ona faaitiitia loʻu vaivai pe a pulea le maʻi suka?
O le tausia o le suka i le toto i le tulaga masani e mafai ona faaleleia ai le malosi lautele ma faaitiitia ai le mana e moe.
9. Atonu a ou moe tele ae ou te lagona pea le vaivai, o le ā le mafuaʻaga?
E tele mafuaʻaga e mafai ai: sleep apnea, faanoanoa, faaletonu o le thyroid, anemia, po o isi maʻi o le metabolism. Afai e umi faitioga, e fautuaina le faafesootai o le fomaʻi.
10. O le ā e mafai ona ou faia i loʻu lava ia?
Ia taumafai e maua ni masani lelei o le moe, taumafa paleni, ma faamalositino. Afai e tumau faitioga, ia saili fesoasoani faafomai.
11. E masani ona tupu le mana e moe pea i tagata matutua?
E mafai ona iai suiga i le faiga o le moe i le soifuaga matutua, ae o le hipersomnia tumau e mafai foi ona faailoa mai se faafitauli o le soifua maloloina. Aemaise lava pe a amata faafuaseʻi, e tatau ona faia se suesuega faafomai.
12. E mafai ona tupu le mana e moe pea i tamaiti?
Ioe, e mafai ona tupu le moe tele i tamaiti ona o mafuaʻaga eseese. Afai e umi pe faafuaseʻi suiga, e aoga le faafesootai o le fomaʻi o tamaiti.
13. O ā isi maʻi e mafai ona mafua ai le mana e moe pea?
O le faaletonu o le fatugaʻo, faamaʻi tumau, aafiaga o nisi vailaʻau, ma nisi faaletonu o le faiʻai e mafai foi ona mafua ai lenei faitioga.
Punaoa
Faalapotopotoga o le Soifua Maloloina i le Lalolagi (WHO) – Pepa o Faamatalaga i Faaletonu o le Moe
Faalapotopotoga o le Moe i Amerika (AASM) – Vaega ma le Puleaina o Faaletonu o le Moe
Matagaluega o le Soifua Maloloina i Amerika (CDC) – Punaoa mo le Chronic Fatigue Syndrome
Faalapotopotoga o le Mafaufau i Amerika (APA) – Tulaga mo le Faamaoniga o le Major Depressive Disorder
Faalapotopotoga o le Maʻi Suka i Amerika (ADA) – Taiala mo le Puleaina o le Maʻi Suka
Journal of Clinical Sleep Medicine – Iloiloga o le Hipersomnia ma le Narkolepsi