Zakaj pride do driske, kaj je treba storiti in katere ukrepe je treba sprejeti proti nevarni driski?
Osnovne informacije o driski
Driska (diareja) je opredeljena kot več kot tri tekoča odvajanja blata v 24 urah ali, zlasti pri dojenčkih, pogostejše in bolj tekoče odvajanje kot običajno. Driska se običajno pojavi nenadoma in lahko povzroči izgubo tekočine; najpogosteje je posledica okužb, lahko pa je tudi znak različnih osnovnih bolezni. Driska je pogosta težava po vsem svetu, zlasti pri otrocih, in je pomembna zaradi tveganja za dehidracijo (resno izgubo tekočine).
Opredelitev in razširjenost driske
Driska je prebavna motnja, za katero je značilno, da je blato bolj tekoče, mehko in pogostejše kot običajno. Najpogostejši vzrok so okužbe, vendar lahko do driske pride tudi zaradi prehranske intolerance, nekaterih zdravil ali bolezni prebavil. Ko se pojavi driska, pride do motenj v ravnovesju tekočin in mineralov v telesu, zato je treba biti posebej pozoren pri otrocih, starejših in osebah z oslabljenim imunskim sistemom.
Kaj so vzroki za drisko?
Najpogostejši vzroki za drisko so:
Črevesne okužbe, ki jih povzročajo bakterije, virusi ali paraziti (npr. Salmonella, E. coli, rotavirus, norovirus)
Uživanje pokvarjene ali nehigiensko pripravljene hrane (prehransko zastrupitev)
Prehranske intolerance ali alergije (intoleranca na laktozo ali gluten)
Stranski učinki zdravil (zlasti antibiotikov)
Kronične črevesne bolezni (npr. Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, sindrom razdražljivega črevesja)
Psihološki vzroki, kot sta stres ali anksioznost
Pri dojenčkih in otrocih lahko do driske pride tudi zaradi izraščanja zob, nepravilne prehrane ali določenih presnovnih bolezni.
Kaj je nevarna (toksična) driska in kdaj jo je treba jemati resno?
Nekatere vrste driske lahko povzročijo resno izgubo tekočin in elektrolitov v telesu. Zlasti driska, ki jo povzročajo bakterijski toksini (npr. kolera, Clostridium difficile), lahko že v nekaj urah postane življenjsko ogrožajoča. V takih primerih se lahko pojavijo močna žeja, udrtost očesnih zrklen, zmanjšana količina urina, spremembe zavesti, hitro hujšanje, krvavo ali sluzasto blato, visoka vročina in ponavljajoče se bruhanje. Ob pojavu teh simptomov je pri otrocih, starejših in osebah z oslabljenim imunskim sistemom nujna takojšnja zdravniška ocena.
Kakšne vrste driske poznamo?
Drisko običajno razvrščamo glede na njen potek in osnovni vzrok:
Akutna driska: Najpogostejša oblika, večinoma posledica okužb, traja manj kot 2 tedna.
Kronična driska: Traja več kot 4 tedne in je običajno povezana s kroničnimi boleznimi ali motnjami absorpcije.
Sekretorna driska: Nastane zaradi prekomernega izločanja tekočine iz črevesja (npr. kolera).
Osmotska driska: Nastane, ko snovi, ki niso absorbirane, vlečejo vodo v črevo (npr. intoleranca na laktozo).
Mastna (steatoreična) driska: Pojavi se, kadar je absorpcija maščob motena, blato je mastno in gosto.
Klinični znaki in opozorila o izgubi tekočine
Ob driski se lahko pojavijo tudi bruhanje, bolečine v trebuhu, vročina. Najpomembnejše je tveganje za dehidracijo. Pri dojenčkih in majhnih otrocih so znaki resne izgube tekočine zmanjšana količina urina, suha usta, jok brez solz, udrtost očesnih zrklen in mečave, razdražljivost ali zaspanost. Pri odraslih se lahko pojavijo slabost, omotica, suha usta, nizek krvni tlak in temnejši urin. Če dehidracije ne zdravimo, lahko pride do življenjsko nevarnih zapletov.
Kako se postavi diagnoza driske?
Pri postavljanju diagnoze se ocenjuje pogostost, konsistenca in videz blata ter spremljajoči simptomi, kot so vročina, bruhanje ali kri v blatu. Pri akutnih primerih, ki trajajo manj kot 2 tedna, dodatne preiskave običajno niso potrebne. Če pa driska traja dlje, je blato krvavo ali sluzasto, je bila v zadnjem času uporabljena antibiotična terapija ali je imunski sistem oslabljen, so lahko potrebne preiskave blata, kulture, nekateri krvni testi in včasih endoskopski pregledi. Ti testi pomagajo razlikovati bakterijske/parazitske okužbe in kronične osnovne bolezni.
Obvladovanje driske in pravilen pristop
Najpomembnejši prvi korak je nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov. Pri blagih primerih zadostujejo voda, juha, riževa voda, blag čaj ali oralne rehidracijske raztopine. Pri hudih primerih, zlasti ob močnem bruhanju ali veliki izgubi tekočine, je lahko potrebna infuzijska terapija.
Načrt zdravljenja se razlikuje glede na vzrok driske in starost bolnika:
Pri dojenčkih in majhnih otrocih je priporočljivo, da se dojenje, če je mogoče, nadaljuje.
Pri dojenčkih in otrocih, ki so že začeli z uvajanjem hrane, so priporočljive riževa kaša, kuhan krompir, jogurt, jabolčna čežana, banana in živila z nizko vsebnostjo vlaknin.
Antibiotiki se uporabljajo le z odobritvijo zdravnika in ob potrjeni bakterijski okužbi.
Probiotiki lahko pomagajo pri podpori črevesne flore tako pri otrocih kot odraslih.
Na kaj je treba biti pozoren, dokler driska ne mine
Če otroci ali odrasli kažejo znake pretirane žeje, pogosto bruhajo, imajo krvavo blato, visoko vročino, izrazito zmanjšano količino urina ali udrtost oči, je nujno poiskati zdravniško pomoč. Čeprav večina drisk mine v nekaj dneh, je ob dolgotrajnih ali hujših simptomih nujna zdravniška ocena.
Preventivni ukrepi za preprečevanje driske
Skrb za higieno, temeljito umivanje hrane, izogibanje surovi ali premalo kuhani hrani, uporaba varne pitne vode in redno umivanje rok so ključnega pomena za preprečevanje driske. Pri prehrani majhnih otrok je materino mleko zelo pomembno. Po vsem svetu so cepilni programi proti okužbam, kot je rotavirus, pomembno zmanjšali število hudih primerov driske.
Hrana, ki lahko pomaga pri driski doma
Preprosta in vezivna živila, kot so riž, kuhan krompir, banana, krompirjev pire in jabolčna čežana
Jogurt in kefir s probiotiki
Bel kruh z malo maščobe in toast
Nizkomaščobni viri beljakovin, kot je kuhan piščanec
Veliko tekočine (voda, jogurtov napitek, blag čaj, oralne rehidracijske pijače)
Živila z nizko vsebnostjo vlaknin in maščob
Pozor: Mleko in mlečni izdelki lahko pri nekaterih ljudeh poslabšajo drisko; izogibati se je treba tudi kofeinu, alkoholu in živilom z veliko vlakninami.
Kaj lahko storimo za hitro olajšanje driske?
Hitre rešitve za popolno zaustavitev driske niso vedno možne, saj je včasih to mehanizem telesa za izločanje okužbe. Priporočljivo je, da bolnik počiva, uživa veliko tekočine, nadaljuje z lahko prehrano in se v primeru dolgotrajnih ali hujših težav posvetuje z zdravstvenim strokovnjakom. Zdravila za zaustavitev driske niso vedno primerna; zlasti pri driskah, ki jih povzročajo okužbe, lahko nepotrebna uporaba zdravil stanje poslabša.
Na kaj je treba biti pozoren ob izbruhih driske in v posebnih okoliščinah
V skupnih bivalnih prostorih, poleti, na počitniških destinacijah in v okoljih, kjer je težko zagotoviti higieno, so izbruhi driske pogostejši. V takih primerih je treba še posebej paziti na osebno higieno in se izogibati sumljivi hrani. Kronična driska se lahko razvije tudi zaradi avtoimunskih bolezni ali presnovnih motenj; v takih primerih je potrebna podrobna zdravniška ocena in zdravljenje v skladu z načrtom.
Pogosto zastavljena vprašanja (P.Z.V.)
Kaj ne smemo jesti, ko imamo drisko?
Priporočljivo je izogibanje surovi, mastni ali začinjeni hrani, mleku in mlečnim izdelkom (pri nekaterih osebah), kofeinskim, alkoholnim in gaziranim pijačam.
Ali je banana koristna pri driski?
Da, banana je lahko prebavljiva in bogata s kalijem ter je priporočena hrana v obdobju driske.
Kako dolgo traja driska?
Večina akutnih primerov driske mine sama od sebe v nekaj dneh. Če pa driska traja več kot teden dni ali jo spremljajo drugi resni simptomi, se je treba posvetovati z zdravstvenim strokovnjakom.
Moj otrok ima drisko, v katerih primerih moram nujno obiskati zdravnika?
Če se pojavi stalno bruhanje, krvavo blato, visoka vročina, huda slabost, zmanjšano uriniranje ali jok brez solz, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč.
Ali lahko antibiotiki povzročijo drisko?
Da, uporaba antibiotikov lahko poruši črevesno floro in povzroči drisko. Če je treba z antibiotiki nadaljevati, se obvezno posvetujte z zdravnikom.
Ali probiotiki pomagajo pri driski?
Znanstvene študije kažejo, da lahko nekatere vrste probiotikov pomagajo skrajšati trajanje in zmanjšati resnost akutne driske. Lahko jih uporabljate po posvetu z zdravnikom.
Kaj lahko odrasli storijo doma pri driski?
Priporočljivo je piti veliko vode, uživati mehko in lahko prebavljivo hrano, izogibati se zelo mastni in vlakninski hrani ter po potrebi uporabiti oralno rehidracijsko raztopino.
Kaj povzroča krvavo drisko?
Krvava driska se običajno razvije zaradi okužbe, vnetne črevesne bolezni ali nekaterih parazitov; potrebna je nujna medicinska ocena.
Kako pogosto je treba dajati tekočino pri driski?
Tekočino je treba dajati pogosto in v majhnih količinah, ob upoštevanju barve in pogostosti urina. Pri majhnih otrocih in dojenčkih je pomembno pogosto dojenje ali starosti primerna podpora s tekočinami.
Ali Covid-19 povzroča drisko?
Covid-19 lahko pri nekaterih posameznikih povzroči drisko in druge prebavne težave.
Zakaj je driska poleti pogostejša?
Pri visokih temperaturah se hrana hitreje pokvari, higienski pogoji so oteženi in tveganje za prenos v skupnih prostorih se poveča; zato je poleti driska pogostejša.
Ali so zdravila za ustavitev driske varna?
Ta zdravila niso vedno priporočljiva, zlasti pri driski zaradi okužbe; odločitev o uporabi naj sprejme zdravnik.
Kaj storiti, če je driska dolgotrajna?
Pri dolgotrajni (kronični) driski je treba raziskati osnovne vzroke in se posvetovati s strokovnjaki.
Kako se zdravi driska pri dojenčkih?
Najpomembnejši pristop je preprečevanje izgube tekočine. Dojenje naj se nadaljuje, spremljati je treba znake izgube tekočine in po potrebi dati oralno rehidracijsko raztopino po priporočilu zdravnika. V primeru krvave driske, nezmožnosti hranjenja ali bruhanja se nemudoma obrnite na zdravnika.
Viri
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), “Diarrhoeal disease: Key facts,” 2023.
Centers for Disease Control and Prevention (CDC), "Diarrhea: Common Illness, Global Killer," 2022.
European Society for Paediatric Gastroenterology, Hepatology and Nutrition (ESPGHAN), "Management of Acute Gastroenteritis in Children," 2014.
American Academy of Pediatrics (AAP), "Acute Gastroenteritis," 2022.
Mayo Clinic, “Diarrhea - Symptoms and causes,” 2024.