Razjede želodca in dvanajstnika: vzroki, simptomi in možnosti zdravljenja

Razjede želodca in dvanajstnika (duodenum) so izgube tkiva, ki nastanejo na notranji površini teh organov pod vplivom želodčne kisline in prebavnih encimov. To stanje lahko zaradi vpliva kisline in prebavnih tekočin prodre globlje v tkivo ter povzroči rano in vnetje. Razjede so pogosta bolezen prebavnega sistema po vsem svetu, ki lahko vodi do resnih zdravstvenih težav.

Kateri so vzroki za razjede?

Najpogostejši vzrok za razjede želodca in dvanajstnika je bakterijska okužba z imenom Helicobacter pylori. Drug pomemben dejavnik je redna uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAR), zlasti aspirina in različnih zdravil za revmo pri dolgotrajni uporabi. Genetska nagnjenost, kronični stres, zdravila podobna kortizonu, kajenje, uživanje alkohola, pretirano uživanje kofeina (npr. kava) in okoljski dejavniki so dodatna tveganja, ki lahko prispevajo k nastanku razjed. Vendar se njihov vpliv lahko razlikuje od osebe do osebe.

Pri katerih starostih in pri kom se razjede najpogosteje pojavljajo?

Razjede se lahko razvijejo v katerikoli starosti, vendar so razjede dvanajstnika najpogostejše v starosti med 30 in 50 let ter pogosteje pri moških. Nasprotno pa so želodčne razjede pogostejše v starejših letih, zlasti pri ženskah nad 60 let. Po različnih raziskavah se delež posameznikov z diagnozo razjede v populaciji giblje med 2 % in 6 %. Razjede dvanajstnika so pogostejše kot želodčne razjede.

Kakšni so simptomi razjede?

Najosnovnejši simptom razjed želodca in dvanajstnika je pekoča ali glodajoča bolečina, ki se običajno čuti v zgornjem delu trebuha. Ta bolečina se pogosto okrepi ob lakoti, pojavi se lahko med obroki ali ponoči in je lahko tako močna, da bolnika prebudi iz spanja. Po jedi ali po zaužitju antacidnih zdravil se bolečina lahko omili. Pri bolnikih z razjedami se redkeje pojavijo tudi slabost, bruhanje, zmanjšan apetit in nenamerna izguba telesne teže. Značilno za razjede je, da se bolečina po bruhanju zmanjša. V določenih obdobjih (na primer spomladi in jeseni) se lahko težave okrepijo.

Kakšne so resne posledice razjede?

Krvavitev: Najpogostejši vzrok krvavitev zgornjega prebavnega sistema so razjede. Krvavitev je lahko prvi znak tudi pri osebah, ki nimajo predhodno postavljene diagnoze razjede. Temno rjava ali črna (katranasta) blata ali bruhanje v obliki "kavne usedline" so pomembni opozorilni znaki. Ob nenadni slabosti, hladnem potenju ipd. je treba posumiti na krvavitev. Ob pojavu teh simptomov je nujen takojšen obisk zdravstvene ustanove.

Perforacija (predrtje): Če razjeda prodre skozi steno želodca ali dvanajstnika, želodčna kislina in prebavni encimi iztečejo v trebušno votlino in povzročijo nenadno in hudo trebušno bolečino. Trebušne mišice postanejo trde, gibanje je oteženo. To je življenjsko ogrožajoče stanje, ki zahteva nujno kirurško zdravljenje.

Zapora: Zlasti v predelu pylorusa na izhodu iz dvanajstnika ali želodca lahko zaradi hude razjede, otekanja tkiva ali dolgotrajnega brazgotinjenja pride do zožitve ali celo zapore. V tem primeru hrana in tekočine ne morejo zapustiti želodca, bolnik pogosto in obilno bruha. Lahko se razvije podhranjenost in hitra izguba telesne teže. V takih primerih sta potrebna hitra diagnoza in kirurški poseg.

Katere metode se uporabljajo za postavitev diagnoze razjede?

Za postavitev diagnoze pri sumu na razjedo sta pomembna podrobna zdravstvena anamneza in klinični pregled. Vendar pa klinični pregled ali ultrazvok običajno ne zagotavljata specifičnih znakov za razjedo. V praksi se pogosto priporoča preizkus zdravil, ki zmanjšujejo želodčno kislino, in opazovanje izboljšanja simptomov. Končna diagnoza se postavi z endoskopijo zgornjega prebavnega sistema (ezofagogastroduodenoskopija). Pri endoskopiji se neposredno pregledajo požiralnik, želodec in dvanajstnik, po potrebi se odvzamejo biopsije sumljivih področij. Čeprav se lahko opravi tudi rentgensko slikanje želodca in dvanajstnika z barijem, je danes endoskopija pogostejša izbira.

Katere metode so učinkovite pri zdravljenju razjed?

Zdravljenje z zdravili:

Glavna možnost sodobnega zdravljenja so zdravila, ki zmanjšujejo nastajanje želodčne kisline, kot so zaviralci protonske črpalke (omeprazol, lansoprazol itd.) in zaviralci H2 receptorjev (ranitidin, famotidin, nizatidin ipd.). Ta zdravila podpirajo celjenje razjede in odpravljajo simptome. Če je ugotovljena okužba s Helicobacter pylori, je pomemben del zdravljenja tudi izkoreninjenje te bakterije z ustreznimi antibiotiki. Trajanje in kombinacija zdravljenja sta odvisna od mesta, velikosti razjede in splošnega zdravstvenega stanja bolnika.

Kirurški poseg:

Večina razjed se uspešno pozdravi z zdravili. Če pa se pojavijo zapleti, kot so krvavitev, predrtje ali zapora, ali če razjeda kljub zdravljenju z zdravili ne izgine, je lahko potreben kirurški poseg.

Prehrana in življenjski slog:

V preteklosti so bolnikom z razjedami priporočali strogo dieto; danes pa je znano, da posebna dieta neposredno ne prispeva k celjenju razjede. Običajno zadostuje, da oseba opazi, katera živila ji povzročajo težave, in jih omeji. Poleg tega je priporočljivo opustiti kajenje, saj upočasnjuje celjenje razjede. Pomembno je tudi izogibanje alkoholu in nepotrebni uporabi zdravil (zlasti aspirina in NSAR) pri zdravljenju razjede.

Zmanjšanje stresnih dejavnikov, redna in zdrava prehrana ter dovolj spanja so splošni ukrepi, ki pozitivno vplivajo na proces celjenja razjede.

Povezava med Helicobacter pylori in razjedo

Helicobacter pylori je glavni vzrok številnih primerov razjed. Pri razjedah dvanajstnika je razširjenost te bakterije zelo visoka. Vendar pa se pri nekaterih ljudeh kljub prisotnosti bakterije razjeda ne razvije; zato se domneva, da imajo vlogo tudi genetski in okoljski dejavniki. Helicobacter pylori lahko poleg razjede povzroči tudi kronični gastritis, nekatere raziskave pa kažejo, da lahko nekoliko poveča tudi tveganje za raka želodca.

Pogosto zastavljena vprašanja

1. Ali se razjeda popolnoma pozdravi?

Večina razjed se lahko popolnoma pozdravi z ustreznim zdravljenjem z zdravili in, če je prisotna bakterijska okužba, z ustreznimi antibiotiki. Vendar je pomembno biti pozoren na tveganje ponovitve.

2. Kako se prenaša Helicobacter pylori?

Ta bakterija se običajno prenaša z osebe na osebo, po ustni poti ali v okoljih s slabimi higienskimi pogoji.

3. Na kaj je treba biti pozoren, da se razjeda ne ponovi?

Tudi po zaključenem zdravljenju se je treba izogibati kajenju, nepotrebnim protibolečinskim zdravilom in uživanju alkohola; upoštevati je treba pravila zdrave prehrane in higiene.

4. Kakšna je vloga diete pri zdravljenju razjede?

Posebna dieta za razjede ni priporočena, glavna priporočila so izogibanje živilom, ki povzročajo nelagodje.

5. Ali je krvavitev iz razjede življenjsko nevarna?

Hude krvavitve lahko ogrozijo življenje. Ob pojavu črnega blata ali rjavega bruhanja je nujen takojšen obisk zdravnika.

6. Katera zdravila sprožijo razjedo?

Aspirin, ibuprofen in druga protibolečinska zdravila tipa NSAR ob dolgotrajni uporabi povečajo tveganje za razjedo.

7. Ali stres povzroča razjede?

Stres sam po sebi ni vzrok za razjede; lahko pa poveča želodčno kislino ali oslabi imunski sistem ter tako olajša nastanek razjede.

8. Kateri je najbolj značilen simptom razjede?

Običajno je to pekoča ali glodajoča bolečina v zgornjem delu trebuha, zlasti na tešče.

9. Ali je treba Helicobacter pylori vedno zdraviti, če ga odkrijemo?

Zdravljenje se priporoča pri bolnikih z aktivno razjedo ali znaki kroničnega gastritisa.

10. Ali imajo lahko razjede tudi otroci?

Da, čeprav redko, se razjede lahko pojavijo tudi pri otrocih. Ob simptomih je nujen obisk pediatričnega gastroenterologa.

11. Ali je endoskopija zahteven postopek?

Endoskopija je običajno kratek, dobro prenosljiv postopek, ki ga je mogoče z ustreznimi pomirjevali narediti udobnega za bolnika.

12. Ali je po zdravljenju razjede potrebno doživljenjsko jemanje zdravil?

Večina bolnikov po zaključenem zdravljenju ne potrebuje več zdravil. Če pa tveganja (npr. uporaba NSAR) ostajajo, je lahko po priporočilu zdravnika potrebno dolgotrajno zdravljenje.

Viri

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) – Informativni list o peptični razjedi

Ameriški kolidž za gastroenterologijo – Smernice za diagnozo in obvladovanje peptične razjede in okužbe s H. pylori

Klinika Mayo – Peptična razjeda

Nacionalni inštitut za diabetes ter bolezni prebavil in ledvic (NIDDK) – Opredelitev in dejstva o peptičnih razjedah

Globalna študijska skupina za Helicobacter pylori – H. pylori in bolezni želodca

Ameriško gastroenterološko združenje – Viri za oskrbo bolnikov z razjedami