Kaj morate vedeti o migreni: opredelitev, vrste, simptomi in obvladovanje
Po katerih značilnostih se migrena razlikuje od drugih glavobolov?
Migrena je vrsta glavobola, ki se lahko začne v katerem koli obdobju življenja, običajno se ponavlja in včasih traja ure ali celo dneve. Najpogosteje prizadene posameznike v delovno aktivni dobi in se uvršča med vodilne kronične bolezni, ki povzročajo izgubo funkcionalnosti po vsem svetu. Zlasti pri ženskah je pogostejša kot pri moških; po različnih raziskavah ima migreno približno ena od petih žensk in eden od dvajsetih moških. Migrena se lahko začne v otroštvu, vendar se običajno pojavi v adolescenci, njena pogostost pa se lahko z leti, zlasti po menopavzi, zmanjša.
Kakšne so klinične značilnosti migrene?
Migrena je nevrološki sindrom, ki lahko traja vse življenje in poteka z obdobji napadov glavobola, ki se v različnih obdobjih poslabšajo. Tipično se glavobol med napadom pojavi na eni strani glave, je običajno zmerne ali hude intenzivnosti in utripajočega značaja. Bolečini pogosto spremljajo slabost, bruhanje, občutljivost na svetlobo in zvok. Včasih bolniki med napadi preživijo popolnoma brez bolečin.
Genetska nagnjenost ima pomembno vlogo pri razvoju migrene. Pri posameznikih z družinsko anamnezo je tveganje za migreno večje. Vendar pa niso pomembni le genetski, temveč tudi okoljski dejavniki pri nastanku te bolezni. Pomembno je vedeti, da migrena ni izključno dedna bolezen, temveč so pomembni tako genetski kot okoljski vplivi.
Katere so glavne vrste migrene?
Migreno v klinični praksi delimo v dve glavni skupini:
Migrena brez avre: To je najpogostejša oblika. Napad glavobola običajno traja 4–72 ur. Bolečina je večinoma enostranska in se lahko poslabša ob telesni aktivnosti. Napadom se lahko pridruži občutljivost na svetlobo ali zvok.
Migrena z avro: Predstavlja približno 10 % bolnikov z migreno. Kratek čas pred začetkom glavobola – običajno približno eno uro prej – se pri bolniku pojavijo prehodne motnje vida (cikcak črte, bliski svetlobe, praznine v vidnem polju), mravljinčenje, slabost, vrtoglavica ali motnje govora kot prehodni nevrološki simptomi. Napadi z avro in brez avre so lahko podobne jakosti.
Poleg teh so, čeprav redkejši, opredeljeni tudi podtipi, kot so kronična migrena (značilna za najmanj 15 dni glavobola in 8 dni napadov z migreno na mesec) ter možna migrena.
Zakaj nastane migrena? Kateri so sprožilni dejavniki?
Čeprav vzrokov za migreno ni mogoče popolnoma razjasniti, se domneva, da bolezen nastane zaradi funkcionalnih sprememb med žilami in živci v možganih. Centralni živčni sistem oseb z migreno je bolj občutljiv na določene dražljaje, različni notranji ali zunanji dejavniki pa lahko olajšajo začetek napadov.
Genetski dejavniki igrajo vlogo pri nastanku migrene; zlasti pri osebah z migreno v družini je tveganje večje od povprečja v populaciji. Poleg tega lahko stres, motnje spanja, hormonske spremembe, spremembe vremena in letnih časov, določena hrana in pijača, izpostavljenost okoljskim vonjavam ali zvoku posamezno sprožijo napad migrene.
Kako prepoznate simptome migrene?
Migrena se običajno kaže s štirimi glavnimi zaporednimi obdobji:
1. Prodromalno obdobje:
Ure ali dan pred napadom se pojavijo opozorilni znaki, kot so blaga razdražljivost, nihanje razpoloženja, pomanjkanje volje, spremembe spanja in apetita, občutek napetosti v zatilju.
2. Obdobje avre:
Čeprav se ne pojavi pri vseh bolnikih z migreno, lahko nekateri posamezniki pred glavobolom ali ob njegovem začetku doživijo prehodne vidne, senzorične ali nevrološke motnje (npr. bliski svetlobe, praznine v vidnem polju, odrevenelost, mravljinčenje ali celo težave z govorom). Simptomi avre običajno trajajo manj kot eno uro.
3. Obdobje bolečine (glavobola):
Glavobol je običajno enostranski, utripajoč in močan; lahko pa prizadene tudi celotno glavo. Bolečini pogosto spremljajo slabost, bruhanje, občutljivost na svetlobo, zvok in celo vonjave. Spanje ali počitek v temnem, tihem prostoru je pogosto olajšanje. To obdobje lahko traja ure ali več dni.
4. Postdromalno obdobje:
Po umiritvi bolečine se lahko pojavijo utrujenost, omotica, blag glavobol in težave s koncentracijo, ki trajajo nekaj ur ali dni.
Kako lahko ločimo migreno in postavimo natančno diagnozo?
Diagnoza migrene se običajno postavi klinično na podlagi značilnih simptomov. Posebej se preveri starost ob začetku napadov, značilnosti simptomov in spremljajoče težave. Praviloma slikanje ali laboratorijski testi niso potrebni; če pa obstaja sum na drugo osnovno bolezen, se lahko opravijo dodatne preiskave. Priporočljivo je, da diagnozo potrdi nevrolog.
Kateri so sprožilni dejavniki migrenih napadov?
Sprožilci se lahko razlikujejo od osebe do osebe, vendar so najpogostejši naslednji:
Izpuščanje obrokov ali lakota
Neredno spanje
Stres
Izpostavljenost močni svetlobi, glasnemu zvoku ali močnim vonjavam
Alkohol (zlasti rdeče vino)
Nekatera živila, kot so čokolada, predelano meso, fermentirani siri
Hormonske spremembe (npr. menstruacija)
Spremembe vremena, onesnaženje zraka
Kajenje in pasivno kajenje
Prepoznavanje teh sprožilcev in njihovo izogibanje, kjer je mogoče, je pomemben korak pri zmanjševanju pogostosti napadov.
Kakšen je vpliv prehrane na migreno?
Znano je, da obstaja povezava med napadi migrene in določenimi živili. Predelano meso, kot so klobase, salame, suhomesnati izdelki z nitrati; čokolada; siri z visoko vsebnostjo tiramina; nekateri aromatizirani ali hladni napitki; ocvrta mastna hrana lahko sprožijo glavobol. Prav tako lahko količina kave, čaja ali alkohola vpliva na tveganje za napad. Zato je koristno spremljati, katera živila posamezniku sprožijo bolečino, in sprejeti ustrezne ukrepe.
Katere metode zdravljenja se uporabljajo pri obvladovanju migrene?
Čeprav za migreno še ni dokončnega in trajnega zdravila, obstaja veliko učinkovitih metod za zmanjšanje pogostosti in intenzivnosti napadov ter izboljšanje kakovosti življenja. Pristop k zdravljenju je individualiziran glede na pogostost obiskov, jakost napadov in spremljajoče zdravstvene težave.
Zdravljenje z zdravili
Zdravila za zdravljenje migrene delimo v dve glavni skupini:
Zdravljenje akutnih napadov: Uporablja se za lajšanje nenadnega glavobola in spremljajočih simptomov. Po priporočilu zdravnika se lahko začnejo uporabljati enostavni analgetiki, nesteroidna protivnetna zdravila, triptani in nekatera specifična zdravila za migreno pri ustreznih bolnikih.
Preventivno (profilaktično) zdravljenje: Uporablja se pri bolnikih z dvema ali več napadoma migrene na mesec, dolgotrajnimi napadi ali tistih, pri katerih napadi pomembno vplivajo na vsakdanje življenje. V to skupino sodijo beta blokatorji, antidepresivi, antiepileptiki, blokatorji kalcijevih kanalov in botulin toksin tipa A. Zdravljenje mora biti redno in pod nadzorom.
V obeh skupinah je nujno, da se zdravila uporabljajo pod zdravniškim nadzorom in v predpisanem odmerku. Če so slabost ali bruhanje izraziti, vam lahko zdravnik priporoči tudi antiemetike.
Nezdravstveno obvladovanje in spremembe življenjskega sloga
Spremembe življenjskega sloga pri bolnikih z migreno imajo pomembno vlogo pri preprečevanju napadov:
Redne in kakovostne spalne navade
Uravnotežena in zdrava prehrana
Obvladovanje stresa, sprostitvene in dihalne tehnike
Redna telesna dejavnost in vadba
Prepoznavanje sprožilnih dejavnikov in izogibanje le-tem, kjer je mogoče
Obstajajo tudi raziskave, ki kažejo, da so lahko nekateri prehranski dodatki, kot so magnezij, vitamin B2, koencim Q10, koristni pri obvladovanju migrene. Vendar ti izdelki niso učinkoviti pri vseh posameznikih in jih je treba uporabljati izključno po priporočilu strokovnjaka. Pri izbiri rastlinskih izdelkov ali prehranskih dopolnil je treba upoštevati možne stranske učinke ter skrbeti za zdravje jeter in drugih organov.
Na kaj je treba biti pozoren pri preprečevanju migrenih napadov?
Za zmanjšanje napadov lahko upoštevate naslednja priporočila:
Izogibajte se dolgotrajni lakoti in poskušajte ne izpuščati obrokov.
Ohranjajte reden spalni ritem, izogibajte se prekomernemu ali prekratkemu spanju.
Za zmanjšanje stresa si vzemite čas za sprostitev, jogo ali dihalne vaje.
Če je mogoče, se izogibajte okoljskim sprožilcem, kot so spremembe vremena, jugozahodni veter, dražeče vonjave ali močna svetloba.
Z beleženjem sumljivih živil si ustvarite lasten seznam sprožilcev.
Omejite uživanje alkohola in kajenje ter se poskušajte izogibati tobačnemu dimu.
Spopadanje z migreno in pomen strokovne podpore
Ne smemo pozabiti, da lahko migrena, če ni zdravljena ali ustrezno obvladovana, povzroči resno zmanjšanje kakovosti življenja. Ko se vaši simptomi pogostijo ali otežujejo vsakdanje življenje, je najprimernejši pristop obisk nevrologa. S strokovno oceno lahko izkoristite individualizirano zdravljenje in priporočila, prilagojena migreni.
Pogosto zastavljena vprašanja
1. Ali je migreno mogoče zdraviti?
Čeprav migrene ni mogoče popolnoma odpraviti, je mogoče s primernim zdravljenjem in spremembo življenjskega sloga bistveno zmanjšati pogostost in jakost napadov. Pomemben delež bolnikov lahko občuti olajšanje ob upoštevanju strokovnih priporočil.
2. Ali je migrena povezana z možganskim tumorjem?
Ne, migrenski glavoboli običajno niso povezani z možganskimi tumorji. Če pa pride do nenadnih sprememb glavobola, nove močne bolečine, nevroloških simptomov ali drugih nenavadnih težav, se je treba nujno posvetovati z zdravnikom.
3. Ali je migrena z avro nevarnejša?
Migrena z avro običajno ni nevarnejša od migrene brez avre. Vendar se lahko med avro redko pojavijo prehodna izguba vida ali motnje govora. Spremljanje s strani zdravnika je pomembno.
4. Ali se migrena lahko pojavi tudi pri otrocih?
Da, migrena se lahko začne že v otroštvu. Vendar so lahko simptomi včasih drugačni in je diagnozo pri otrocih težje postaviti. Če sumite na migreno pri otroku, je nujna strokovna ocena.
5. Kaj sproži migrenske napade?
Stres, motnje spanja, izpuščanje obrokov, določena hrana in pijača, hormonske spremembe, premočna svetloba, okoljski vonji in zvoki ter spremembe vremena so glavni znani sprožilci.
6. Katerih živil se je treba izogibati pri migreni?
Priporočljivo je izogibanje predelanim mesnim izdelkom, zorjenim sirom, čokoladi, nekaterim vrstam alkohola, mastni in ocvrti hrani ter živilom z visoko vsebnostjo nitratov ali tiramina.
7. Ali migrena povzroča trajno škodo?
Migrena ne povzroča dolgotrajne resne okvare organov; če pa ni zdravljena, lahko občutno zmanjša kakovost življenja.
8. Ali moram zdravila uporabljati neprekinjeno?
Zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik, morate uporabljati v predpisanem odmerku in času. Izogibajte se nenadnim spremembam in se pred prekinitvijo zdravljenja vedno posvetujte z zdravnikom.
9. Ali prehranska dopolnila pomagajo pri migreni?
Obstajajo podatki, da so lahko nekatera dopolnila, kot so magnezij, vitamin B2 in koencim Q10, koristna, vendar jih je treba uporabljati le po posvetu z zdravnikom.
10. Kdaj naj obiščem zdravnika?
Če se vaš glavobol nenadoma in močno spremeni, če se pojavijo izguba zavesti, bruhanje, dvojni vid, težave pri hoji ali motnje ravnotežja, se morate obrniti na zdravstveno ustanovo.
11. Ali je telesna vadba koristna za migreno?
Redna lahka telesna vadba je lahko koristna za splošno zdravje in za nadzor migrene. Ker pa lahko intenzivna vadba včasih sproži napade, se o svojem vadbenem režimu posvetujte z zdravnikom.
Viri
World Health Organization (WHO) — Headache disorders: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/headache-disorders
International Headache Society (IHS) — The International Classification of Headache Disorders
American Migraine Foundation — Migraine Overview
American Academy of Neurology — Migraine Guidelines
Silberstein SD, et al. "Migraine prevention." The Lancet, 2017.
The Global Burden of Disease Study, The Lancet, 2017.